Prikaz objav z oznako kapelica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kapelica. Pokaži vse objave

sreda, 09. maj 2018

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Graščina na Polzeli, ki je kasneje postala komenda, se prvič omenja na začetku 12. stoletja, ko je bila v lasti plemiške družine Hellenstein. Po njih se je tudi imenovala. V začetku 14. stoletja je grad postal sedež Malteškega viteškega reda. Viteški red, ki se je zaobljubil obrambi vere in pomoči bolnim, ostarelim in onemoglim, je na gradu deloval petsto let. V tem obdobju je bila Komenda večja kot jo vidimo danes. Imela je kar nekaj gospodarskih poslopij, več obrambnih stolpov in obzidje. Leta 1779. je grad odkupil Rajmund pl. Novak, ki je bil v tistem času tudi lastnik bližnjega dvorca Šenek.
Grad Komenda in dvorec Šenek sta danes največji znamenitosti Polzele. Oba sta lepo obnovljena in vsak od njiju služi svojemu namenu. Grad Komenda je namenjen kulturnim dejavnostim, prireditvam, konferencam, porokam, rojstnodnevnim zabavam ... V baročni dvorec Šenek, ki ga obkroža čudovit park pa so umestili Dom za starejše občane.

Slovenija, Štajerska
Dvorec Šenek kot ga vidimo danes je iz 18. stoletja. Pred njim je bil zelenjavni vrt, ki ga v drugi polovici 19. stoletja spremenijo v čudovit okrasni vrt.
Slovenija, Štajerska
Dvorec Šenek, okrasni vrt s fontano in paviljonom. Vrt krasijo strižene tise in pušpan. 
Slovenija, Štajerska
Dvorec Šenek. Konec 19. stoletja, tedanji lastniki, prizidajo dva trakta. Nastane notranje dvorišče, ki ga zapira zidana arkadna ograja.
Slovenija, Štajerska
Baročna, dvoosna frčada
Slovenija, Štajerska
Baročni vhodni portal z nadstreškom

Slovenija, Štajerska
Baročni dvorec Šenek danes sestavljajo tri zgradbe z notranjim dvoriščem in arkadno ograjo. Ob dvorcu je velik park
Slovenija, Štajerska
Dvorna kozica 💜
Slovenija, Štajerska
V drugi polovici 19. stoletja, dobi dvorec Šenek, baročno mansardno streho z atikami. Eno od atik krasi sončna ura.
Slovenija, Štajerska
Po letu 1870. ob dvorcu Šenek zasadijo prva drevesa. Danes je tu okoli trideset različnih vrst dreves. Med njimi so speljane sprehajalne poti in tudi klopi za posedanje in druženje ne manjka.
Slovenija, Štajerska
Baročni dvorec s parkom in kapelo stoji na majhni vzpetini. V njem je danes Dom starejših občanov Polzela
Slovenija, Štajerska
Kapela sv. Florjana, ki stoji ob dvorcu Šenek, je bila zgrajena leta 1779.
Slovenija, Štajerska
Kapelo sv. Florjana so obnovili leta 1995. Od konca druge svetovne vojne do začetka obnove je kapela doživljala hude čase. Izropali so kar se je dalo odnesti, nato pa so v njej uredili pralnico za sosednji Dom upokojencev, kasneje tudi skladišče za različne odpadke. (zupnija-polzela.rkc.si)
Slovenija, Štajerska
Zidano gospodarsko poslopje z lesenim gankom. Nekje na sredini peš poti med dvorcem Šenek in Komendo na Polzeli.
Slovenija, Štajerska
Malteška Komenda na Polzeli je nastala kot tretja, na današnjem ozemlju Slovenije. Nastane na začetku 14. stoletja. Prva komenda nastane leta 1217. v Melju pri Mariboru, druga pa konec 13. stoletja v sv. Petru, današnji Komendi pri Kamniku.
Slovenija, Štajerska
Prenovljeni grad Komenda in ostanek nekdanjega taborskega obzidja. Komenda na Polzeli je najbolj ohranjena od treh omenjenih. Tekom stoletij je doživela številne prezidave in namembnosti. Leta 2011. so grad Komenda obnovili in ga namenili kulturi in druženju
Slovenija, Štajerska
Na gradu Komenda lahko praznujemo rojstni dan, se poročimo, se udeležimo konference, seminarja ali izobraževanja. 
Slovenija, Štajerska
Rekonstrukcija starih okenskih odprtin in strelskih lin
Slovenija, Štajerska
Delno rekonstruirane in delno samo nakazane stare okenske odprtine
Slovenija, Štajerska
Medaljon z likom slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v spomin na pesnikov obisk svojega strica Antona Muhovca, ki je bival v Komendi. 
Slovenija, Štajerska
Znamenitost komende na Polzeli je antični lev, ki je izklesan iz pohorskega marmorja
Slovenija, Štajerska
Desni hrib je gora Oljka, nekoč Križna gora, s svetiščem


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 



Vir: Malteška komenda na Polzeli, Jože Mlinarič, Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 28/1980
gradkomenda.polzela.si


petek, 02. marec 2018

Svetišče na Poljanah s Plečnikovim pridihom

Začetki Svetišča na ljubljanskih Poljanah segajo v leto 1897, ko so jezuiti začeli graditi svojo večnamensko redovno hišo. Historicistično zgradbo je projektiral avstrijski arhitekt Rajmund Jablinger. V dobrih sto letih svojega obstoja je Svetišče bolj malo služilo svojemu namenu. Mogočno neoromansko cerkev so v grobem dokončali leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Tako so vanjo nastanili vojake, uporabljali so jo tudi kot vojaško skladišče. Kasneje so jo uporabljali kot mestno skladišče za živila. V notranjost so jih vozili kar z vozovi.
19. marca 1922. so cerkev blagoslovili in jo vrnili jezuitom. Nekaj let kasneje, 1925. naredi arhitekt Jože Plečnik načrt za Dom duhovnih vaj, ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Leta 1941. je Plečnik v cerkvi uredil tudi glavni oltar sv. Jožefa, katerega kip je ustvaril kipar Božo Pengov.
Če je kdo pomislil, da lahko svetišče končno postane Svetišče, se je zmotil. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj nacionalizirano. Mogočno cerkev uporabijo za filmski studio, kjer so posneli tudi mladinski film Kekec. Spomeniškemu varstvu se lahko zahvalimo, da je prezbiterij ohranjen v celoti. Takrat so oltarno steno zazidali in Plečnikov oltar je tako skrit počival več kot pol stoletja. Na žalost pa jim to ni uspelo za Plečnikovo valjasto prižnico. Izginila je neznano kam. Dom duhovnih vaj postane otroška klinika, nato porodnišnica. Takrat so dogradili prizidek in stolp za dvigalo, ob tem pa uničili del Plečnikove fasade. Po končani zdravstveni dejavnosti, nastanejo tu pisarne gradbenega podjetja.
Potem pa se je zgodil "Papež ma vas rad". Leta 1996. je prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II. Takratna oblast se je hotela čim bolj "izkazati". V celoti so prenovili svetišče, ki je končno postalo Svetišče in ga vrnili v uporabo cerkvi. Dom duhovnih vaj je postal Ignacijev dom duhovnosti. V pritličju je kapela, ki so jo uredili tudi z mozaiki, ki jih je daroval slikar in duhovnik ter Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.

Slovenija
Stranski portal cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Detajl stranskega portala. Lev drži dva kamnita stebra z izklesanima kapiteloma in vodoravno kamnito preklado.
Slovenija
Zunanja stran prezbiterija cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Markanten in mogočen zvonik, cerkve sv. Jožefa, visok dobrih 68 metrov, je viden daleč naokoli. Neoromansko cerkev so zgradili leta 1913. po načrtu arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja. 
Slovenija
Najstarejši del svetišča na Poljanah je rezidenca oziroma samostan, ki so ga postavili jezutiti leta 1897. Leta 1914. zgradijo mogočno cerkev, ki je v svoji zgodovini večkrat spremenila svojo namembnost. Zadnja pridobitev pa je Dom duhovnih vaj, zgrajen leta 1925. po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. 
Slovenija

Slovenija
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila skoraj dokončana leta 1914. Ker se je začela prva svetovna vojna pa prostor ni zaživel kot sakralno svetišče temveč so ga uporabili za namestitev avstrijskih vojakov, pozneje tudi kot skladišče. Jezuiti so dobili cerkev šele leta 1921 in jo naslednje leto prvič posvetili. 
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj so po drugi vojni nacionalizirali. V zgradbi so uredili porodnišnico. Z dozidavo stolpa za dvigalo so dodobra uničili Plečnikovo fasado
Slovenija
Detajl pročelja jezuitskega samostana, ki so ga zgradili leta 1897. 
Slovenija
Dvoriščna stran jezuitskega samostana
Slovenija
Del vhodnega portala v samostan in romanska bifora
Slovenija
Umetelno okovje na lesenih vratih s cvetličnim motivom
Slovenija
Luneta nad glavnim vhodom v cerkev s prizorom "Smrt sv. Jožefa"
Slovenija
Detajl glavnega portala. Bogato oblikovani kapiteli in letnici 1912 / 1913, ko so začeli graditi mogočno cerkev sv. Jožefa
Slovenija
Rozeta na pročelju cerkve, nad glavnim portalom
Slovenija
Razkošen glavni portal cerkve sv. Jožefa. Reliefi na zunanjem loku predstavljajo prizore iz življenja sv. Jožefa.
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Zvonik z romanskimi biforami. V višino meri 68,5 metra
Slovenija
Pilastri na zunanji strani so prekinjeni s strešicami
Slovenija
Razgibana stranska fasada cerkve
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Prezbiterij po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Oltar sv. Jožefa zaključujejo temne propileje, oltarna miza pa je postavljena na množico svetlih stebričkov. Kip sv. Jožefa je delo kiparja Boža Pengova.
Slovenija
Plečnikova stola v prezbiteriju
Slovenija
Notranjost cerkve je zelo asketska, da ne rečem pusta in dolgočasna. Nad korom je leseni kasetni strop. Enak je tudi v vhodni veži
Slovenija
Stranska niša
Slovenija
Stranska niša z doprsnim kipom papeža Janeza Pavla II.
Slovenija
Rdeče in zlato okrašen prezbiterij je pravo nasprotje cerkveni ladji. 
Slovenija
Obokan strop
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Pogled iz vhodne veže s kropilnikom proti prezbiteriju
Slovenija
Leseno razpelo s Križanim v vhodni veži
Slovenija
Lesena skulptura pred Ignacijevem domu duhovnosti
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj se danes imenuje Ignacijev dom duhovnosti. V vhodni veži, na desni strani je vhod v javno dostopno kapelo. Tabernakelj, monštranca in okras na ambonu je delo in darilo patra Marka Rupnika. 
Slovenija
Relief Križanega pred vhodom v kapelo


Povezano:

Iz Poljan na Ljubljanski grad