Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Najlepše ime za cerkev, ki sem ga kdaj slišala. Cerkev Marije Zvezde. Edina cerkev s tem imenom v Sloveniji stoji v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Današnja, enoladijska cerkev s petimi oltarji in z dvema mogočnima zvonikoma, je bila zgrajena leta 1854. Načrte je izdelal arhitekt in gradbenik Matej Medved (19.9.1796 Cerklje na Gorenjskem, kjer je tudi umrl 20.7.1865). Znan je po gradnji zahtevne kupole na stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani.

Cerkev Marije Zvezde je posvetil škof Anton Martin Slomšek, leta 1854. Njegova podoba nas gleda z velikega vitraja v prezbiteriju. Cerkev je bila zgrajena na pogorišču cerkve iz leta 1560, tako da je vsa oprema, freske in slike, iz 19. stoletja, razen štirih baročnih kipov, ki stojijo na konzolah, v prezbiteriju. Ti so iz prve polovice 18. stoletja.

Leta 1865. so cerkev poslikali: Pavel Kunel, češki slikar, ki je živel v Ljubljani, je ustvaril oltarno sliko v prezbiteriju. Giacomo Brollo, je poslikal kupolo prezbiterija s prizori iz Marijinega življenja in brata Tomaž in Janez Fantoni, ki sta naslikala nastanek božje poti. Vzpetina kjer stoji cerkev ima tako romantično ime, Metuljski hrib. Metuljev nismo opazili, smo pa opazovali zadovoljne kravice, ki se niso prav nič zmenile za radovedne izletnike.

No, na tem romantičnem Metuljskem hribu so se že od nekdaj dogajali čudeži. Tisti zelo stari so upodobljeni na freskah v cerkvi. Dogajajo se še vedno. Župnik je omenil brata, ki sta bila sprta več desetletji in nekega dne sta se istočasno pojavila pred cerkvijo, vsak s svojo željo, da se z bratom spravi. In sta se. Za nejeverne Tomaže naj povem, da se je čudež zgodil tudi nam. Ko smo vstopili v cerkev Marije Zvezde, je bil dan oblačen in kisel, ko pa smo čez kakšno uro izstopili, nas je pričakalo čudovito sonce. Kar je res, je res. 😊

Romarska cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu

Kamniti kip, Mati z otrokom, na vrhu stopnišča, ki vodi na ploščad pred cerkvijo.

Glavni oltar v prezbiteriju z oljno sliko Marije Zvezde. V desnici drži zemeljsko kroglo, z levico pa objema dete. Sliko je ustvaril češki slikar Pavel Kunl. Od leta 1844. pa do svoje smrti 1871. je živel in ustvarjal v Ljubljani.

Noe daruje zahvalno žrtev, na mavrici se mu prikaže Bog.

Relief v prezbiteriju z motivom, ki ga ne vidimo pogosto, sv. Ana z Marijo in Jezuščkom. 

Izraelci se rešijo v puščavi s pogledom na bronasto kačo

Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška, ki je 13. avgusta 1854. posvetil cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti, kakršno vidimo danes,

Poslikan obok slavoloka. Osrednji medaljon prikazuje Marijino kronanje. Levi medaljon: Marija Zvezda se prikaže pastirjem. Medaljon na desni prikazuje prihod škofa Petra Seebacha na to čudežno mesto. 

Leseni stranski oltar posvečen sv. Uršuli. Ob njej sta kipa sv. Cecilije in sv. Neže

Na baldahinu prižnice stoji kip sv. vere s kelihom in križem v rokah. Ograjo krasi pet poslikanih medaljonov. 

Stranski, leseni oltar z oltarno sliko sv. Ane, ki uči brati malo Marijo. Naslikal Pavel Kunl. Na oltarju sta kipa sv. Barbare in sv. Katarine.

Krstilnica

Leseni podstavek prižnice

Oblečeni kip Marije z detetom je iz 16. stoletja, ko je v Novi Štifti nastajala Božja pot.

Stranski oltar posvečen sv. Jožefu, ob njem sta kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista.

Stranski oltar posvečen sv, kralju Ožbaltu s kipoma sv. Alojzija in sv. Janeza Nepomuka.

Enoladijska prostorna cerkev Marije Zvezde je bila zgrajena leta 1854, na pogorišču cerkve iz leta 1560. Cerkev je zgradil slovenski arhitekt in gradbenik Matej Medved iz Cerkelj na Gorenjskem.

Župnišče Nova Štifta

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Ena kravica je zelo radovedna, drugo pa ne zanimamo niti slučajno 💚

Zidano gospodarsko poslopje

Spomenik NOB na prelazu Črnivec, kjer je danes naravna meja med občino Kamnik in občino Gornji Grad. 16. junija 1942. so borci Kamniškega bataljona, na tem mestu, uničili eno prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem. 

Gostišče GTC 902 Črnivec. 902 je tudi nadmorska višina.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Solčavska Marija

Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009

Vir:

Predstavitev cerkve tamkajšnjega župnika

Stegenšek Avguštin, Cerkveni spomeniki Lavantinske škofije, Dekanija Gornjegrajska, Maribor, 1905
novastifta.si
Wikipedia

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Na robu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, stoji v osnovi iz 13. stoletja, nadžupnijska cerkev sv. Jurija. Najstarejši del cerkve je današnja glavna ladja in zvonik. Strop je bil prvotno raven in lesen. Za današnje gotske oboke se lahko zahvalimo konjiškemu nadžupniku Valentinu Fabriju, ki je deloval v konjiški fari med leti 1482 do 1509. V tem času je iz romanske cerkve ustvaril gotsko umetnino in jo dal tudi poslikati. Žal se od teh poslikav ni ohranilo prav veliko. Na enem od sklepnikov je še ohranjen njegov grb na katerem sta kladivo in nakovalo. Glavni oltar v prezbiteriju je posvečen sv. Juriju. Nekoliko kasneje so prizidali stransko ladjo, v kateri je črni oltar sv. Križa iz leta 1713. Najmlajši del cerkve je baročna roženvenska kapela s tremi oltarji in freskami, ki jih je ustvaril slovenski baročni slikar Jožef Lerchinger, rojen leta 1720. v Rogatcu. Freske so nastale sredi 18. stoletja.

Zaključek kamnitega rebra v stranski ladji

Gotska cerkev sv. Jurija stoji na koncu Starega trga v Slovenskih Konjicah

Najstarejši del cerkve sv. Jurija je glavna ladja. Zgrajena v 12. ali 13. stoletju. Iz tega časa je tudi zvonik. Kasneje so prizidali stransko ladjo in sredi 18. stoletja še baročno Rožnovensko kapelo. 

Glavni oltar v prezbiteriju posvečen sv. Juriju. 

Poslikan in zvezdasto obokan strop

Rebrasto obokan strop v glavni ladji. Nekatera polja so poslikana s cvetličnim motivom. Posebnost oboka v konjiški cerkvi so rebra, ki rastejo iz kapitelov in se odsekano končajo v prostoru. Desno spodaj.

Sklepnik z grbom nadžupnika Valentina Fabrija. Na grbu sta kladivo in nakovalo. Cerkev so obokali konec 15. stoletja, pred tem je imela raven lesen strop. 

V stranski ladji stoji črni marmorni oltar sv. Križa. Nastal je okoli leta 1713.

Detajl stranskega oltarja sv. Križa

Današnje orgle so iz leta 1959. Izdelali so jih v orglarski delavnici Franca Jenka, v ljubljanskem Šentvidu.

Rebrasto obokan strop s sklepnikom v obliki ščita

Križev pot

Križani, leseno razpelo

Kupola v baročni Rožnovenski kapeli. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger, ki se je rodil okoli leta 1720. v Rogatcu. Poslikal je kar nekaj cerkva na Štajerskem, med drugim tudi kapelo v samostanski cerkvi v Olimju.

Glavni Rožnovenski oltar je delo furlanskega slikarja in rezbarja Tomaža Fantonija iz leta 1887. 

Nagrobna plošča konjiškega prošta Valentina Fabrija. V spodnjem desnem kotu je njegov grb s kladivom in nakovalom. 

Lerchingerjeva freska v Roženvenski kapeli s personifikacijo pomladi

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in mogočno župnišče. Na dvorišču je "jumbo" pirh poslikan z zmajem, ki ga je pokončal Jurij in tako rešil mesto in predvsem mlada dekleta, ki jih je zmaj vsako leto zahteval, da ne bi poplavil mesta. Zdaj vemo tudi za čas, kdaj smo obiskali Slovenske Konjice 😊

Portal konjiškega župnišča. 

Nad župnijskim portalom je grb in nad njim v relief ujeta podoba nekdanjega konjiškega župnika Marka Gonana. Med leti 1625 do 1635 je dal prezidati in povečati župnišče, kar je zapisano tudi na plošči, na kateri je tudi njegov grb. 

Valentin Fabri je svojo duhovniško službo v Konjicah nastopil okoli leta 1480. Kmalu po tem se je lotil tudi prezidave in utrditve župnišča. Ker Konjice niso bile utrjene, so se ljudje ob nevarnostih zatekali v župnišče.

Detajl pročelja cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Plošča z vinsko trto je del nekdanjega rimskega spomenika.

Antični nagrobnik (stela) iz 4. stoletja. Stoji v niši obzidja, za cerkvijo.


Povezano:

Slovenske Konjice. Evropska destinacija odličnosti 2017.

Vir:
Voden ogled
slovenskekonjice.wordpress.com
Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1970
Wikipedija

Slovenske Konjice

Foto sprehod po Starem trgu, najstarejšem delu Slovenskih Konjic. Razprostira se med župnijsko cerkvijo sv. Jurija pa vse do reke Dravinje, ko preide v Mestni trg. Konjiški Stari trg ima bolj videz ulice kot trga. Na dva dela ga deli potok, ki teče skozenj in je nekaj edinstvenega. V starih mestnih jedrih, na Slovenskem, še nisem videla, da bi potok tekel po sredini ceste pa sem jih do sedaj obredla kar nekaj. Potok ima več imen. Meni je najbolj všeč Gospodična. Po legendi o konjiškem zmaju, ki je živel pod Konjiško goro, kjer je varoval jezero. Vsako pomlad so mu morali Konjičani darovati mlado dekle, da ni poplavil Konjic. Nekega dne pa je v Konjice prijezdil vitez Jurij, ki je premagal strašnega zmaja in rešil mesto in mladenke. Zato nekateri simpatičen potok imenujejo tudi Zmajeva slina ali Zmajeva kri. Pogumni vitez Jurij pa je v zahvalo dobil mogočno cerkev sv. Jurija, ki stoji na začetku starega mestnega jedra.

Ko so se rešili zmaja, je pod goro začel nastajati trg, ki se v pisnih virih prvič omenja že leta 1146. Danes je Stari trg zelo lepo urejen. Krasijo ga v glavnem nadstropne hiše, v strnjenem nizu, s secesijskimi pročelji in čudovitimi portali. Nekatere so poslikane s freskami sv. Florjana, v spomin na več požarov, ki so tekom stoletij zaznamovali Konjice. Zasnova večine hiš sega v 16. in 17. stoletje. Verjetno je v marsikatero vgrajen kamen, ki so ga prinesli iz propadajoče Žičke kartuzije. Današnja podoba je nastala v 19. stoletju.

Popolnoma upravičeno se mesto Slovenske Konjice ponaša s številnimi evropskimi nagradami tako za urejenost mesta kot za izjemno ponudbo kulturnega turizma. Leta 2017. so Slovenske Konjice prišle med pet finalistov za naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN), vendar je zmagalo primorsko mesto, Koper.

Če mi ne verjamete, preverite sami. 😎

Hiša oziroma palača na Starem trgu 36 je nastala na začetku 20. stoletja. Nadstropna hiša s frčadami in stolpiči je zgrajena v secesijskem slogu. V njej je bila prvotno hranilnica.

Vhodni, secesijski portal palače in nekdanje hranilnice na Starem trgu 36

Najstarejši del Slovenskih Konjic je današnji Stari trg, ki je po videzu bolj ulica kot trg. Je zelo simpatičen trg. Na dve polovici ga deli potok, ki ima več imen: Gospodična, Zmajeva kri oziroma Zmajeva slina. Eno polovico ceste so namenil avtomobilom, drugo pa pešcem. 

Osrednji del nadstropne hiše na Starem trgu 22, z vhodnim portalom z ohranjenimi lesenimi vratnicami in fresko sv. Družine v nadstropju iz leta 1893.

Detajl lesene vratnice z renesančnimi motivi.

Pritlična secesijska lepota 😎

Palača na Starem trgu 12 ima čudovito bidermajersko pročelje. Zgradili so jo na začetku 19. stoletja. Danes je lepo obnovljena, kaj je v njej se pa vidi 😎

Nadstropna hiša s secesijskim pročeljem na Starem trgu 8, ima na sklepniku letnico 1867

Relief na pročelju hiše Stari trg 8

Freska sv. Florjana (tudi zavetnik gasilcev) na pročelju hiše na Starem trgu 2. Konjice so v svoji zgodovini večkrat pogorele. Po zadnjem požaru so zgradili kamnite hiše z gradbenim materialom, ki so ga dobili v razpadajoči Žički kartuziji.

Idila ob reki Dravinji, ki teče tudi skozi staro mestno jedro Slovenskih Konjic.

Ob reki Dravinji v Slovenskih Konjicah

Nadstropna hiša na Starem trgu 2, s fresko sv. Florjana na pročelju, je bila zgrajena v 17. stoletju. Iz tistega časa je pritlični del. Današnjo podobo s fresko in litoželeznim balkonom, je dobila v 18. stoletju.

Staro mestno jedro, Stari trg v Slovenskih Konjicah, s strnjenim nizom, v glavnem nadstropnih hiš, na obeh straneh ceste.

Štirje kipi konjskih glav krasijo most čez reko Dravinjo. Ta povezuje Stari in Mestni trg v Slovenskih Konjicah.

Hiša na Starem trgu 7, je v osnovi iz 17. stoletja. Secesijsko pročelje je dobila na začetku 20. stoletja. V njej je bil bil nekoč sedež okrajnega glavarstva.  

Konjice so dobile ime Slovenske Konjice 6. julija 1934, v času stare Jugoslavije, da bi jih ločili od bosanskega mesta Konjic. 

Nadstropna palača na vogalu Starega trga in Celjske ceste 2 je v osnovi iz prve polovice 19. stoletja.

V palači na Starem trgu 15 domuje Mestna galerija Riemer s stalno razstavo slikarskih del od renesanse do danes in zbirko starega pohištva.

Kužno znamenje z osrednjim kipom sv. Florjana, so postavili v 18. stoletju. Ob njem so kipi sv. Frančiška Ksaverija, sv. Roka, sv. Jurija in sv. Janeza Nepomuka. Kipe je ustvaril konjiški kipar Franc Zamlik.

Zasnova hiše na Starem trgu 25 je iz konca 16. stoletja. 

Hiša na Starem trgu 27 je iz 18. stoletja. V timpanonu ima konja, ki je simbol in zaščitni znak Slovenskih Konjic.

V hiši na Starem trgu 29 domuje občina Slovenske Konjice. Občinska zastava ima dve polji, rumeno in belo. Na njej je grb v obliki ščita in beli konj na rdečem polju. Prvotni grb je bil beli konj na zelenem polju in z modrim nebom. Zaradi številnih požarov, ki so večkrat uničili Konjice, so grb spremenili in tak je še danes.

Nadstropna palača s pomolom (erker) na kamnitih konzolah, na Starem trgu 31, je v osnovi iz druge polovice 16. stoletja. Bolj baročno podobo je dobila v 19. stoletju. 

Steber z Brezmadežno (Imakulato).Kip je delo konjiškega kiparja Franca Zamlika (1708-1758)

Kužno znamenje ob cerkvi sv. Jurija

Del dolge, nadstropne hiše na Starem trgu 39, krasi leseni portal z letnico 1833. Zasnova hiše je iz 17. stoletja, v 19. stoletju je dobila današnjo podobo. V nadstropju je freska sv. Florjana v belem okvirju, ki jo umeščajo na začetek 17. stoletja.

Sv. Florjan, zaščitnik gasilcev, ki so jih v Konjicah velikokrat potrebovali, saj so kar štiri krat pogorele. Freska je na pročelju hiše Stari trg 39. Njen nastanek sega na začetek 17. stoletja in so jo večkrat obnavljali. 

Dvorec Trebnik obdaja park z drevesi. Zasnova dvorca sega v prvo polovico 17. stoletja. Kompleks najdemo na Grajski cesti 4, za župniščem.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič

Svetišče na Sladki Gori

Sv. Rok v Šmarju pri Jelšah

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Vir:
dravinjskadolina.com
Register NKD
tic.konjice.si
Zloženka Slovenske Konjice v objemu žlahtnih zgodb, TIC Slovenske Konjice, 2018