Prikaz objav z oznako izleti po Sloveniji. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako izleti po Sloveniji. Pokaži vse objave

torek, 13. november 2018

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga kot graščak

V meglenem jutru smo se odpravili na enodnevni izlet po naši lepi Sloveniji. Pot nas je vodila na Dolenjsko, v Temeniško in Mirnsko dolino. Prva postaja, Trebnje. Staro mestno jedro se je razvilo okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ob reki Temenici. Na drugi strani reke stoji Trebanjski grad, ki je bil nekaj časa v lasti družine Baraga. Družina se je priselila iz bližnje Male vasi, ko je bil naš znameniti misijonar in škof Friderik Baraga, star samo dve leti. Krstili so ga v cerkvi sv. Jurija, v Dobrniču. Po očetovi smrti je grad podedoval. V njegovi lasti je bil 12 let, vse do leta 1824, ko ga je podaril svoji sestri in se odpravil na svojo misijonarsko pot, v Ameriko, med Indijance.

Naš cilj je bil ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Zunanja, gotska arhitektura skriva baročno notranjost. Ob našem obisku so cerkev temeljito obnavljali. Tako nismo videli stranskih oltarjev in Križevega pota iz sredine 19. stoletja, ki ga je ustvaril baročni slikar Matevž Langus. Zato pa smo videli gotske freske, ki so jih odkrili na stenah in mogočni glavni, baročni oltar iz leta 1765. Strop prezbiterija krasi freska Marijino kronanje in evangelisti iz leta 1904, ki jo je ustvaril slikar Matija Koželj.

Po ogledu smo se iz Trebnjega, koder poteka tudi 15 poldnevnik, odpravili naprej, proti Veseli gori.

Slovenija, Dolenjska
Detajl, osrednji del spomenika padlim v prvi svetovni vojni, predstavlja Jezusa in vojaka s sklonjeno glavo.
Slovenija, Dolenjska
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in šilasta gotska okna cerkve Marijinega vnebovzetja. Spomenik so postavili leta 1933. Podpisani avtor je mojster Lipovš iz Mirne, vendar so kipa, Jezusa in vojaka, pripisali kiparju Frančišku Smerduju. Ob straneh stojita granati z imeni padlih.
Slovenija, Dolenjska
Župnišče v Trebnjem ima obliko črke L. Začetki zgradbe segajo v 15. stoletje. V 17. in na začetku 20. stoletja so jo predelali. Na travnatem dvorišču stoji indijanski šotor, v spomin na znamenitega krajana, misijonarja Friderika Barage.
Slovenija, Dolenjska
Kamniti, pravokotni portal župnišča s pilastroma in angelskima glavicama ima letnico 1907. V tem letu so zunanjost zgradbe znova predelali.
Slovenija, Dolenjska
Silhueta misijonarja in škofa Friderika Barage, na pročelju župnišča.
Slovenija, Dolenjska
Pozno gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Baragovem trgu v Trebnjem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastala v 15. stoletju.
Slovenija, Dolenjska
Zvonik z gotskimi odprtinami, gotskim delilnim zidcem in gotsko šilasto streho se dviga nad glavnim portalom. Visok je 54 metrov.

Slovenija, Dolenjska
Litoželezna nagrobna plošča na zunanji steni cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Alois Ritter von Fodransperg (8.12.1800 - 8.12.1837) Član plemiške rodbine Fodransperg. Njihov grb, na dnu plošče ima poleg habsburškega orla tudi poštni rog, kar kaže na to, da so se ukvarjali tudi s pošto.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotska arhitektura, baročna notranja oprema
Slovenija, Dolenjska
Cerkveni strop je poslikan s cvetličnimi motivi
Slovenija, Dolenjska
Fresko, Marijino kronanje, na obokanem stropu prezbiterija, je naslikal Matija Koželj, leta 1904. Na vogalih je naslikal štiri evangeliste. 
Slovenija, Dolenjska
Glavni baročni oltar je nastal leta 1765. V središču oltarja je Marija z Jezusom. Na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni strani stojita sv. Ana in sv. Pavel. V atiki je sv. Trojica. 
Slovenija, Dolenjska
Pogled skozi gotski prehod
Slovenija, Dolenjska
Plemiška loža
Slovenija, Dolenjska
Kor z orglami
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Vitraj
Slovenija, Dolenjska
Pri obnovi cerkve, so pod beležem našli čudovito fresko
Slovenija, Dolenjska
Baročna prižnica
Slovenija, Dolenjska
Gotska spovednica
Slovenija, Dolenjska
Nagrobna plošča s tremi Rimljani
Slovenija, Dolenjska
Friderik Irenej Baraga, škof in slovenski misijonar se je rodil 28.6.1797. v bližnji Mali vasi. Umrl je 19.1.1868. v ameriškem mestu Marquette, v državi Michigan. V tamkajšnji cerkvi je tudi pokopan. Kip Friderika Barage, ki stoji ob župnijski cerkvi je izdelal kipar France Gorše, leta 1978. Ob spomeniku se začne tudi Baragova pot, 18 kilometrov dolga pohodna pot, ki vodi skozi kraje, ki jih je zaznamoval naš misijonar.
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Zazidano gotsko okno  
Slovenija, Dolenjska
Ob cerkvi stoji Begičev spomenik nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Spomenik so postavili leta 2012.
Slovenija, Dolenjska
Grad Trebnje od starega mestnega jedra loči reka Temenica. V gradu je od svojega drugega leta živel Friderik Irenej Baraga. Od leta 1812. do 1824. je grad podedoval in tako postal graščak. Pozneje je grad podaril svoji sestri in se odpravil na misijonarsko pot. 
Slovenija, Dolenjska
Trebnje, staro mestno jedro s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in Baragovo galerijo. Most čez reko Temenico ima del, ki je namenjen pešcem, tlakovan z lesenimi železniškimi pragovi. 





Vir: trebnje.si
Register NKD
zupnija-trebnje.rks.si
France Režun, Naši kraji, Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, 1992

ponedeljek, 05. november 2018

Topolšica, kraj kjer se je končala druga svetovna vojna

Topolšica je manjši kraj v Šaleški dolini. Spada v občino Šoštanj. Kraj je znan po zdravilišču. Prvi zapis o zdravilni vodi v Topolšici so našli v dnevniku ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je 31. maja 1617. zapisal, da se je v vrelcu osemkrat okopal in se potem bolje počutil.

Bolj množična uporaba toplic se je pričela leta 1838. Takratni lastnik zemljišča, gostilničar, kmet in mlinar Stopar, po domače Topličnik, je zgradil dva manjša bazena. Za kopanje v zdravilni vodi je drago zaračunal, zato so si ga lahko privoščili le premožnejši. Leta 1874. sta dva dunajska zdravnika odkupita 'toplice v nastajanju' in tako lahko rečemo, da se v Topolšici začne zdraviliški turizem.

Po prvi svetovni vojni, leta 1919. v Topolšici odprejo prvi sanatorij za zdravljenje tuberkuloze v Sloveniji. Za to smrtonosno povojno bolezen takrat ni bilo učinkovitih zdravil. Kar so zdravniki ponujali bolnikom je bila ugodna klima, mir in sprehodi po okoliških smrekovih gozdovih. Tu se je zdravila tudi znana pesnica in pisateljica Desanka Maksimović, ki je takratno dogajanje opisala v romanu Otvoren prozor (Odprto okno).

Leta 1945. je ime Topolšica odmevalo po vsem svetu. Tu je 9. maja, nemški general podpisal kapitulacijo za JV Evropo. V spomin na ta veliki dogodek, so v zgradbi, v zdraviliškem parku, odprli spominsko sobo.

Tudi danes zdravilišče v Topolšici nudi obilo aktivnosti za zdravo življenje. Razvejana mreža peš poti po čudoviti naravi, plavanje v notranjih in zunanjih bazenih in številne športne aktivnosti. Med njimi tudi kolesarjenje po novi kolesarski progi, ki nas popelje v bližnji Šoštanj pa še kam.

Slovenija, Štajerska
Drevo v najlepših jesenskih barvah
Slovenija, Štajerska
Park v sklopu zdravilišča Topolšica
Slovenija, Štajerska
Nadstropna zgradba s poudarjenim srednjim delom je bila zgrajena sredi 20. stoletja. Stoji v zdraviliškem parku. V njej so uredili spominsko sobo v spomin na 9. maj 1945, ko je nemški general Alexander Lohr podpisal eno od štirih delnih kapitulacij nemških oboroženih sil. Podpis v Topolšici je veljal za JV Evropo.
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča z imeni žrtev fašizma iz Topolšice
Slovenija, Štajerska
Vhod v spominsko sobo nemške kapitulacije 1945
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
V odprtem delu spominske sobe je pet doprsnih kipov, partizanov 4. operativne cone, ki so sklenili, da umikajoči se nemški vojski zaprejo pot, ko se je ta umikala iz Hrvaške. 
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Zdraviliški park so uredili konec 19. stoletja
Slovenija, Štajerska
Zdraviliški park ob potoku Toplica so uredili v zadnjem desetletju 19. stoletja
Slovenija, Štajerska
Simpatične lesene hiške sestavljajo apartmajsko naselje Ocepkov gaj
Slovenija, Štajerska
Ocepkov gaj v zdravilišču Topolšica
Slovenija, Štajerska
Nad Topolšico se dviga hrib Lomek oziroma Lom (884 m). Tik pod vrhom so ob cesti nanizane manjše in večje hiške, ki so lepo vidne tudi iz Ocepkovega gaja.
Slovenija, Štajerska
Gostišče in turistična kmetija Pirnat se nahaja deset minut hoda od zdravilišča Topolšica
Slovenija, Štajerska
Znamenje v gozdu
Slovenija, Štajerska
Nekoč je bil bolj smrekov gozd, danes je malo mešano, še vedno pa blagodejno vpliva na naše počutje
Slovenija, Štajerska
Čudovit in lepo ohranjen skedenj
Slovenija, Štajerska
Stari Gasilski dom, pritlična zgradba z dvoosno frčado in letnico 1931, nad glavnim vhodom. Znamenitost doma je lepo ohranjen leseni stolp s sireno. Stoji na vhodu v Topolšico.
Slovenija, Štajerska
Na majhnem gričku, tik ob Gasilskem domu, stoji osnovna šola. Šolo so zgradili okoli leta 1930, po načrtih arhitekta Maksa Strenarja (10. januar 1907. Trst - 30. oktober 1968. Kranj). 
Slovenija, Štajerska
Kapelica v kateri stoji leseni kip Srca Jezusovega, ima bogato okrašeno fasado. Postavili so jo leta 1913. 
Slovenija, Štajerska
Kapelica Srca Jezusovega v Topolšici. 
Slovenija, Štajerska
Lepo je videti dobro ohranjen in vzdrževan toplar 
Slovenija, Štajerska
Kip sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, stoji pred novim gasilskim in večnamenskim domom, ki so ga odprli leta 2011.
Slovenija, Štajerska
Kolo kot umetniška inštalacija 😎 Od Topolšice do Šoštanja je speljana kolesarska pot
Slovenija, Štajerska
Topolšica, zdravilišče, zunanji bazeni in ogromno sprehajalnih poti po čudoviti naravi
Slovenija, Štajerska
Paviljon, park in sprehajalne poti pred domom za starejše občane v Topolšici
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Modernistična, megalomanska zgradba centra starejših Topolšica, stoji nedaleč stran od kompleksa zdravilišča.
Slovenija, Štajerska
Hiša s poudarjenim osrednjim delom, z dvoramnim stopniščem, z altano in neorenesančnim čelom, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Dvokapna streha ima v zatrepu imenitna, rezljana lesena balkona. Hiša po mojem okusu, čudovita 😍
Slovenija, Štajerska
Vila Breda je leta 2018. v razsulu. Nekdaj je bila elitna zdraviliška zgradba. Zgradili so jo okoli leta 1900. Vila je kulturna dediščina lokalnega pomena. Upam, da znova zasije v vsej svoji lepoti 😎


Podobno:

Samostan, lekarna, čokolada in jelenčki




Vir: Register NKD
sostanj.si - Krajevna skupnost Topolšica