Prikaz objav z oznako izleti po Sloveniji. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako izleti po Sloveniji. Pokaži vse objave

ponedeljek, 17. december 2018

Žalostna Gora pri Mokronogu

Če smo obiskali Veselo goro pri Šentrupertu, se spodobi, da obiščemo tudi Žalostno goro. 366 metrov visoka Gora nad Mokronogom, se lahko pohvali s čudovitim in edinstvenim svetiščem. Od župnišča se sprehodimo, mimo kapelic, do osrednjega dela svetišča. To so svete stopnice ali kot so jim nekoč rekli svete štenge. Zgradili so jih v drugi polovici 18. stoletja. Predvidevajo, da so jih takrat tudi poslikali. Dolga zgradba je vpeta v hrib in stoji samostojno. Za razliko od podobnih svetih stopnic, ki se v glavnem držijo cerkva. Skozi vhodno vežo pridemo do banjasto obokanega hodnika s svetimi stopnicami. 28 jih je. Nad njimi, na oboku, je osem fresk s prikazom Kristusovega trpljenja.  Stopnice so zgrajene iz črnega marmorja, v vsako pa so vstavljene relikvije svetnikov, ki jih prekrivajo medeninaste ploščice. Po svetih štengah se ne hodi, po njih se verniki vzpenjajo po kolenih, vsak zatopljen v svoje molitve in razmišljanja. Na vrhu stopnic je kapela z Božjim grobom.

Notranjost svetih stopnic je poslikal, nam laikom bolj malo znani slikar, Anton Postl. Priselil se je v Šentrupert, ne ve se od kod, se leta 1769. tu poročil in med leti 1765. do okoli 1800. ustvarjal večinoma na Dolenjskem. Freske so sprva pripisali slikarju Francu Jelovšku, ki je poslikal bližnjo cerkev Žalostne Matere božje. Baročna cerkev ima marmorni glavni oltar posvečen Žalostni Materi božji. Obok prezbiterija je poslikal baročni slikar Franc Jelovšek, okoli leta 1735. Na freskah je upodobil sedem Marijinih žalosti, s tem da je ena od žalosti, Pieta - Marija z mrtvim Jezusom, osrednji del glavnega oltarja. Oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Valentina Metzingerja.

Zanimivo umetniško zgodovinsko romanje na Žalostno goro pri Mokronogu. 😎

Slovenija, Dolenjska
Kristusov pasijon na oboku hodnika svetih stopnic. Ena od osmih fresk predstavlja 'Jezusa odvedejo izpred Pilata, ki si umiva roke'. Freske, ki krasijo svete stopnice na Žalostni gori so eno najboljših in največjih del slikarja in freskanta Antona Postla.
Slovenija, Dolenjska
Vhodni stolpič s pilastri in čokatim zvonikom, ki je leta 1872. zamenjal piramidasto streho.
Slovenija, Dolenjska
Latinski napis nad vhodnim portalom svetih stopnic pravi, da 'tisti, ki se želite dvigniti v nebeške višave, vzpenjajte se pobožno po teh stopnicah'.  V niši stoji Jezus z bodečo krono in dvema rabljema.
Slovenija, Dolenjska
Freska v vhodni veži. Anton Postl, Zadnja večerja
Slovenija, Dolenjska
Velika freska na oboku vhodne veže. Anton Postl, 'Jezusa primejo'
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku hodnika je sestavljena iz osmih prizorov Kristusovega trpljenja. 
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice ali "svete štenge" so zgradili okoli leta 1767. V tem času so jih tudi poslikali. Vse freske so delo Antona Postla, ki je imel svojo delavnico v Šentrupertu. 28 stopnic je iz črnega marmorja. Na vsaki stopnici sta vdelani po dve relikviji svetnikov. Pokrite so z medeninastimi ploščicami. Po svetih stopnicah se ne hodi temveč se gre po kolenih.
Slovenija, Dolenjska
Na ostenju svetih stopnic je Anton Postl naslikal angele, ki spremljajo, po kolenih vzpenjajoče se vernike v njihovi molitvi. Na prvi freski je angel z lučjo.
Slovenija, Dolenjska
Freska v vhodni veži. Anton Postl, 'Jezusovo slovo od matere'
Slovenija, Dolenjska
Freska v luneti na notranji strani vhodnih vrat. Anton Postl, 'Jezus na vrtu Getsemani'
Slovenija, Dolenjska
Tudi predprostor pred Božjim grobom, je bogato poslikan.
Slovenija, Dolenjska
Osem prizorov Kristusovega trpljenja.
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku predprostora, na vrhu svetih stopnic, prikazuje Jezusa, ki ga pribijajo na križ. 
Slovenija, Dolenjska
Kapela z Božjim grobom
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl je s svojimi freskami Kristusovega trpljenja, vernikom pričaral skoraj živi pasijon
Slovenija, Dolenjska
Zadnje dejanje drame imenovane Kristusovo trpljenje, je Anton Postl naslikal na stropu kapele. Vstajenje.
Slovenija, Dolenjska
Božji grob
Slovenija, Dolenjska
Medeninasta ploščica varuje relikvijo, ki je vstavljena v svete stopnice. Na vsaki stopnici sta po dve relikviji svetnikov.
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl, svete stopnice, 'Angel z Veronikinim prtom
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl, 'Kristus pade pod križem'
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice na Žalostni gori so zgradili leta 1767.
Slovenija, Dolenjska
Romarska cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori
Slovenija, Dolenjska
Velika freska, na zunanji strani cerkve Žalostne Matere božje, je obrnjena proti Mokronogu in prikazuje Križanje. Nastala je okoli leta 1735. Fresko pripisujejo Francu Jelovšku.
Slovenija, Dolenjska
Zunanja freska, ob glavnem vhodu v cerkev, predstavlja bolnega servita sv. Peregrina. K njemu se sklanja, že rahlo zbledeli, Kristus. Freska je delo Franca Jelovška.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev Žalostne Matere božje ima tudi zunanjo prižnico za bogoslužje na prostem. 
Slovenija, Dolenjska
Vhodna lopa pod zvonikom
Slovenija, Dolenjska
Sončna ura z angelsko glavo in letnico 1906.
Slovenija, Dolenjska
Baročna cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori pri Mokronogu je enoladijska. Poleg glavnega oltarja ima, ob slavoločni steni še dva stranska oltarja 
Slovenija, Dolenjska
Marija Kraljica z Jezuščkom
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku prezbiterija je delo baročnega slikarja Franca Jelovška. Nastala je okoli leta 1735. V središču freske je Marija, ki sedmim servitom, ustanoviteljem servitskega reda, izroča škapulir. 
Slovenija, Dolenjska
Ob straneh freske v prezbiteriju je Jelovšek naslikal angele z orodji za mučenje, v medaljonih in lunetah pa prizori iz Jezusovega življenja. Žalostna Mati božja pod križem ...
Slovenija, Dolenjska
Franc Jelovšek, medaljon na freski prezbiterija: Jezusa položijo v grob
Slovenija, Dolenjska
Baročni glavni oltar Žalostne Matere božje je izdelan iz marmorja, v začetku 18. stoletja. V središču oltarja je kip Pieta, ob strani pa kipa sv. Petra in Pavla. 
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar je posvečen sv. Jerneju, ki je bil eden od dvanajstih apostolov. Oljna oltarna slika, Mučenje sv. Jerneja, je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Njegovo delo je tudi slika v atiki iz prve polovice 18. stoletja. Na njej je upodobil minorita Benvenuta Osimskega.
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar sv. Jožefa. Slika sv. Jožefa z Jezuščkom je tudi delo Valentina Metzingerja. Manjša slika v atiki predstavlja sv. Ano, ki uči brati malo Marijo.
Slovenija, Dolenjska
Križev pot je naslikan na "zlati" podlagi, zato je videti kot, da je osvetljen. Naslikal ga je češki slikar Anton Sturm, leta 1909. 
Slovenija, Dolenjska
Današnje orgle je leta 1953. izdelal Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani
Slovenija, Dolenjska
Levo sakralna dediščina Žalostne gore. Župnišče, kapele Marijinih žalosti, svete stopnice in na vrhu Gore romarska cerkev Žalostne Matere božje. Desno, podoba Marije sedem žalosti.
Slovenija, Dolenjska
Žalostna Mati božja. Slika za glavnim oltarjem
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Najstarejša votivna podoba na Žalostni gori, Marija z detetom, ima letnico 1690. 
Slovenija, Dolenjska
Romarska cerkev Žalostne Matere božje, kot jo vidimo danes, je nastala okoli leta 1828. Od starejše cerkve je ostal le zvonik. Cerkev stoji na 366 metrov visoki Gori pri Mokronogu
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice na Žalostni gori so edine v Sloveniji, ki stojijo samostojno in se ne držijo cerkve.
Slovenija, Dolenjska
Žalostna gora pri Mokronogu

Slovenija, Dolenjska
Kapele Žalostne Matere božje. 
Slovenija, Dolenjska
Nadstropno župnišče s štirikapno streho je nastalo leta 1846. Kasneje so ob njem uredili še vrt.


Povezano, enodnevni izlet:

Vesela Gora pri Šentrupertu

Šentrupert na Dolenjskem

Trebnje, kraj kjer je živel Friderik Baraga kot graščak



Vir: Žalostna gora nad Mokronogom, dr. Ferdinand Šerbelj, Zbornik župnije Mokronog, 1999.
voden ogled



četrtek, 06. december 2018

Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Rodici, kar poka od baroka. Za to je glavni "krivec" slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Rodil se je v Mengšu, 4. oktobra 1700. Leta 1723. se je poročil. V zakonu sta se mu rodila hči in sin Krištof Andrej, ki je prav tako postal slikar in sodeloval z očetom pri poslikavi cerkve v Grobljah. Leta 1749. je ovdovel in se še istega leta poročil z vdovo ljubljanskega rezbarja Jakoba Gabra. In prav iz te družine prihaja drugi "krivec" za razkošno lepoto grobeljske cerkve. Urban Gaber, rezbar iz Škofje Loke je po smrti brata Jakoba, prevzel njegovo delavnico v Ljubljani.

Rezbar Urban Gaber (1725-1782) je ustvaril grobeljske oltarje z elegantnimi belimi kipi z zlato obrobo. Cerkev ima poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu, še dva stranska oltarja, ob slavoločni steni, ki sta posvečena sv. Andreju in sv. Marjeti. Avtor oltarnih slik v teh dveh oltarjih ni znan. Cerkev ima tudi dve kapeli z oltarjema sv. Notburge in sv. Izidorja. Sliko slednjega je ustvaril baročni slikar Anton Cebej, leta 1763.

Krona vsega pa je iluzionistična poslikava v ladji, prezbiteriju in v obeh kapelah. Baročni slikar in v prvi vrsti freskant Franc Jelovšek nam je naslikal zgodbo o življenju cerkvenih zavetnikov in oglejskih mučencev, škofa sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Notburge in sv. Izidorja, zavetnika kmetov in preprostih ljudi. Osrednja freska v ladji je posvečena Marijinemu vnebovzetju in kronanju v nebesih. Poslikava v Grobljah je zadnje večje Jelovškovo delo. Umrl je v Ljubljani 31. maja 1764.

Na eni od fresk je slikar upodobil tudi sebe. Franc Jelovšek, nad korom, zre na obiskovalce in opazuje, kako všeč jim je njegovo delo. Lahko ga potolažim. Bili smo navdušeni 😊

Glavni oltar z oltarno sliko škofa sv. Mohorja in diakona Fortunata. Slika je nastala leta 1823. in je delo ljubljanskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (1749. Kropa - 1834. Ljubljana). Ob sliki sta elegantna bela kipa z zlato obrobo, ki ponazarjata sv. Jožefa z Detetom in sv. Ano z malo Marijo. Kipa sta delo rezbarja Urbana Gabra. 
Poslikan obok v prezbiteriju. Osrednji prizor na poslikavi sta oglejska mučenca sv. Mohor in Fortunat, ki klečita ob Križanem. 
Stranski oltar sv. Andreja in kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega z Jezuščkom v naročju
Stranski oltar sv. Marjete in kipa dveh jezuitov, sv. Frančiška Borgia in sv. Frančiška Regisa
V prezbiteriju je Franc Jelovšek naslikal prizore iz življenja zavetnikov grobeljske cerkve, sv. Mohorja in Fortunata. Freska na levi prikazuje smrtno obsodbo škofa Mohorja, na desni pa Mohorja mučijo z razbeljenim železom. 😢
Osrednja freska, v kupoli cerkvene ladje, predstavlja dva dogodka, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje v nebesih. Značilnost baročnih poslikav je tudi poveličevanje Marije.
Kapela z oltarjem sv. Izidorja. Oltarna slika je delo Antona Cebeja. Nastala je okoli leta 1763.
Obok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Izidorja.
V kotih osrednje ladijske freske so prikazani prizori iz življenja svetnikov v stranskih oltarjih. Na levi Mučeništvo sv. Marjete. Prizor na desni strani freske, sv. Janez in Pavel delita miloščino. Gospod, ki nas opazuje pa je naš baročni slikar Franc Jelovšek. 
Del freske na ladijskem oboku. Zgoraj desno je prikazano Mučeništvo sv. Andreja.
Oglejskega mučenca sv. Mohorja mučijo
Kapela z oltarjem sv. Notburge. Ob oltarni sliki stojita kipa sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksaverija. 
Lok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Notburge.
Del starejših fresk, ki so jih našli na steni pod korom
Umetelno izdelano okovje na vhodnih vratih
Novejša poslikava pod korom.
Na freski, nad korom, nas opazuje avtor vseh čudovitih baročnih stropnih poslikav, baročni slikar in freskant Franc Jelovšek (1700. Mengeš - 1764. Ljubljana)
Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Izdelali so jih leta 2006. v orglarski delavnici v Cerkljah na Gorenjskem.
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata  stoji v krajevni skupnosti Jarše, Rodica pri Domžalah
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, v meglenem oktobrskem jutru. 😎






Vir:
Baročne Groblje, dr. Ferdinand Šerbelj, Ljubljana, Družina, 2008