Prikaz objav z oznako izlet z vlakom. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako izlet z vlakom. Pokaži vse objave

četrtek, 11. oktober 2018

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja

Borovnica je sedež istoimenske občine. Kraj leži na robu Ljubljanskega barja in le streljaj od Ljubljane. Obstaja več teorij o tem kako je kraj dobil ime, toda vsi se strinjajo, da slastne borovnice s tem nimajo nič, kajti tu jih enostavno ni. Drugače je v zadnjih letih, ko so na Ljubljanskem barju ustvarili največji nasad ameriških borovnic v Sloveniji. Tako se je rodil tudi praznik, Dan borovnic, ki ga priredijo v mesecu juliju.

Borovnica je bila nekoč posest, ki je spadala pod bližnjo kartuzijo Bistra. Staro vaško jedro s cerkvijo sv. Marjete, številnimi domačijami in hišami iz 19. stoletja, spomeniki in kapelicami, je zanimivo in vredno ogleda.

Prav gotovo pa je Borovnica še najbolj znana po nekoč mogočnem Borovniškem viaduktu. Dokončali so ga leta 1857. Gradili so ga iz kamnitih blokov in opeke ter brez cementa. Imel je dve nadstropji. 24 kamnitih stebrov je v zgornjem nadstropju nosilo oboke iz rdeče opeke, v spodnjem pa so bili oboki obloženi s kamnom. Viadukt je stal delno na Barju, na dolgih hrastovih pilotih, delno pa na skali. Danes stoji samo še en steber, ki se zaradi napačnega razstreliva ni porušil. Leta 1992. so ga proglasili za tehnični spomenik, okoli njega pa uredili manjši park.

Osrednja Slovenija
Na praznik borovnic (14.7.2018) je iz Ljubljane v Borovnico pripeljal muzejski vlak s parno lokomotivo. Na železniški postaji so ga pričakala tudi starodobna kolesa.
Osrednja Slovenija
Ostanek veličastnega viadukta v Borovnici. Zadnji od 24-ih kamnitih stebrov, ki je danes središče urejenega parka in tehnični spomenik. 
Osrednja Slovenija
10. aprila 1941 je umikajoča se stara jugoslovanska vojska viadukt minirala in podrla se je skoraj tretjina mostu. Italijanski okupator je viadukt v kratkem času popravil, tako da je na podrtem delu umestili kovinsko konstrukcijo. Dokončno uničenje viadukta je bilo leta 1944, ko so ga zbombardirali zavezniki. 
Osrednja Slovenija
Dvonadstropna zgradba z dvoramnim stopniščem, ki je bilo prvotno v celoti kamnito, je bila zgrajena sredi leta 1923. Zemljišče in les je podaril veleposestnik in borovniški župan Ivan Majaron. Pomagal je tudi finančno. Tudi ostali krajani so sodelovali pri gradnji Sokolskega doma, z delom, materialom ali denarjem. Društvo Sokol v Borovnici je bilo ustanovljeno 23. julija 1911, o čemer priča tudi letnica na pročelju. Namembnost zgradbe na Zalarjevi 10 v Borovnici je še danes enaka, samo ime se je tekom let spreminjalo. Danes je to Telovadno društvo in tu pridno telovadijo mladi in malo manj mladi 😎 
Osrednja Slovenija
Urejena domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem
Osrednja Slovenija
Domačija iz sredine 19. stoletja čaka na novega lastnika, ki ji bo povrnil prejšnji sijaj. Nadstropna, zidana hiša z bivalnim podstrešjem in dvokapno streho na čop. Na dvoriščni strani so gospodarska poslopja in toplar.
Osrednja Slovenija
Toplar
Osrednja Slovenija
Stanovanjska hiša, ki jo krasi leseni gank, ob njej, v obliki črke L, je prislonjeno pritlično gospodarsko poslopje.
Osrednja Slovenija
Osnovna šola dr. Ivana Korošca, na Paplerjevi ulici 15, v Borovnici. Zgradba šole, kot jo vidimo danes, je iz leta 1981. Prvotno šolo so zgradili leta 1876. Od takrat do danes, so jo glede na potrebe dograjevali in nadgrajevali. 
Osrednja Slovenija
Paplerjeva ulica v starem vaškem jedru Borovnice
Osrednja Slovenija
Kamnit, polkrožni portal s preklado in pilastroma, je bil nekoč glavni vhod v hišo. Na sklepniku je letnica 1840. in začetnici JH. Danes je v hiši gostilna. Lepo je, da so stari portal ohranili
Osrednja Slovenija
Spomenik padlim domačinom v prvi svetovni vojni. Postavili so ga leta 1926. Avtor spomenika je arhitekt Oton Grebenc. Spomenik ima obliko monštrance z narobe obrnjenim srcem, ki je simbol smrti. V sredini je plošča z imeni padlih.
Osrednja Slovenija
Župnišče s pravokotnim, kamnitim portalom, ki nosi letnico 1888. 
Osrednja Slovenija
Današnja župnijska cerkev sv. Marjete je bila zgrajena 1829. leta. Leta 1903. je cerkev dobila nov portal. Nad vhodom se dviga zvonik z baročno streho. Leta 1891. je notranjost cerkve poslikal slikar Simon Ogrin iz Vrhnike.
Osrednja Slovenija
Polkrožna, kamnita nagrobna plošča na grobu družine Kobi, je delo arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1919. so jo izdelali v kamnoseški delavnici Alojza Vodnika. Kobijevi so se ukvarjali z lesno industrijo, imeli so tovarno upognjenega pohištva, veliko žago, opekarno za strešno zarezno opeko ... Skratka za bogato družino bogato profilirana nagrobna plošča
Osrednja Slovenija
Kamnita plošča ima dekorativno izdelane napise na obeh straneh
Osrednja Slovenija
Celotna grobna ureditev je delo arhitekta Ivana Vurnika.
Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša s poudarjenimi okenskimi okvirji in zidcem, ki ločuje nadstropji ima na portalu letnico 1889. Stoji ob kamniti ograji, ki omejuje župnišče, cerkev in kapelico. Od leta 1965. ima v hiši prostore borovniška knjižnica.
Osrednja Slovenija
Današnja borovniška knjižnica z dvoriščne strani. Velik park si deli z župniščem
Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša s častitljivo letnico 1876. V njej je bila pošta in še danes ji ljudje pravijo stara pošta. Na leseni deski je napis: HUD Karel Barjanski. Društvo, ki skrbi za ohranjanje Ljubljanskega Barja kot življenjskega prostora rastlin in živali. Člani društva so HUDi na vse, ki neodgovorno smetijo Barje in delajo na tem, da bo teh čedalje manj. 
Osrednja Slovenija
Hiša s stanovanjem ali delavnico v pritličju in gospodarskim delom v nadstropju z opečnatimi mrežami.
Osrednja Slovenija
Borovniški viadukt lahko vidimo samo na fotografijah ali kot poslikava na hiši. Viadukt so gradili 7 let. Dela so končali leta 1857. Imel je 24 kamnitih stebrov, ki so nosili oboke iz rdeče opeke v dveh nadstropjih. Zgoraj je bilo 25 obokov, spodaj pa 22. Viadukt je bil dolg 511 metrov in visok 37,5 metra. Del, ki je stal na Barju, so podpirali hrastovi piloti. 
Osrednja Slovenija
Osrednja Slovenija
Ena lepših hiš v Borovnici ima na kamnitem portalu letnico 1899. Nadstropno hišo, kvadratnega tlorisa z dvokapno streho in mansardo, krasijo poudarjeni okenski okvirji in delilni zidci. Hišo je zgradil fizik Fran Boršnik, ko se je po predčasni upokojitvi vrnil v Borovnico. Čudovita zgradba z vrtom je tudi rojstna hiša literarne zgodovinarke dr. Marje Boršnik.
Osrednja Slovenija
Hiša z obokanim arkadnim vhodom in arkadnim hodnikom v nadstropju, ni ravno značilna za Borovniško dolino. Hiša nosi letnico 1865. Nekoč je bila v njej gostilna, danes je stanovanjska hiša. 
Osrednja Slovenija
Jelenov viadukt lahko občudujemo, ko se zapeljemo iz Borovnice proti kartuziji Bistra. Zgradili so ga leta 1857. po zgledu Borovniškega viadukta. Zgrajen je iz opeke in klesanega kamna. Jelenov most ima dvotirno progo, ki še danes služi svojemu namenu. Avtor mostu je avstrijski inženir in arhitekt Carl von Ghega.
Osrednja Slovenija
Slikovita peš pot nas pripelje do znamenite borovniške čuvajnice 666
Osrednja Slovenija
Obnovljena in restavrirana stara čuvajnica 666, ki je stala ob stari progi Preserje - Borovnica, na trasi Južne železnice. Obnovili in odprli so jo leta 2007.
Osrednja Slovenija
Čuvajnica 666 in maketa Borovniškega viadukta. Čuvajnico 666 so zgradili leta 1857. Mala čuvajnica je ena redkih, ki se je ohranila v prvotni arhitekturni zasnovi. Ob čuvajnici je maketa Borovniškega viadukta.
Osrednja Slovenija
Okrogla lina v borovniški čuvajnici 666
Osrednja Slovenija
V čuvajnicah so čuvaji tudi stanovali. Skrbeli so za varnost železniškega prometa. V času, ko ni bilo tehnoloških naprav, so bile čuvajnice postavljene na gosto, saj se je moralo od ene do druge videti.
Osrednja Slovenija
Danes je v lepo obnovljeni čuvajnici 666 fotografska razstava o impozantnem Borovniškem viaduktu in stari Borovnici. 
Osrednja Slovenija
Zgradba nove železniške postaje je bila zgrajena leta 1947, zato se razlikuje od ostalih, ki še stojijo na trasi nekdanje Južne železnice Dunaj - Trst
Osrednja Slovenija
Skozi Borovnico teče potok Borovniščica. Na Ljubljanskem barju se izliva v Ljubljanico.
Osrednja Slovenija
Čuha puha in muzejski vlak je "odpuhal" iz Borovnice v Ljubljano 😎


Povezan izlet:


Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije



Vir: dediščina.si

Razvoj športa v občini Borovnica po II. svetovni vojni, diplomsko delo, Klemen Suhadolnik, Ljubljana, 2016

borovnica.si/znamenitosti




sreda, 18. julij 2018

Postojna ni samo Postojnska jama

Res je. Postojna ni samo Postojnska jama in Predjamski grad, ki sta, roko na srce, povsem upravičeno, najbolj oblegana. Velja se sprehoditi tudi po starem mestnem jedru, ki ima svoje začetke ob vznožju Soviča, na katerem je v preteklosti stal grad. Predel se imenuje Majlont, še iz časov, ko so v Postojni gradili Južno železnico in je bila večina delavcev, ki so se tu naselili, iz Milana.
Cesar Franc Jožef I. je leta 1909. postojnski trg povzdignil v mesto. Pravi videz mesta pa je Postojna dobila šele v času med obema vojnama, ko so tu gospodarili Italijani in je tu po Rapalski pogodbi potekala državna meja. Zgradili so tri vojašnice, stanovanjske bloke za svoje uradnike in kar nekaj mogočnih in bahavih palač, ki stojijo še danes. Na srečo so danes v njih bolj miroljubne vsebine. Ena lepših palač je na Kolodvorski 3. V njej domuje danes Notranjski muzej Postojna.
Preden je Postojna dobila Južno železnico, je skozi takratni trg potekala čedalje živahnejša furmanska pot. To bi lahko šteli za začetek postojnskega turizma. Furmani so potrebovali hrano in počitek, zase in za konje. Tako so se v hišah odprle številne gostilne in prenočišča, ob njih pa so zrasli hlevi za živali in lope za vozove. Nekaj takih lahko vidimo ob Tržaški cesti. V spomin na to obdobje pa v začetku julija, v Postojni poteka prireditev, ki so jo poimenovali Furmanski praznik.
Proti koncu leta 1856. je pripeljal v Postojno prvi vlak. Fužinarstvo je počasi izumrlo, s prihodom železnice pa se je začelo  za mesto novo obdobje. In kot je leta 1818. ob slučajnem odkritju novih rovov v Postojnski jami, dejal Luka Čeč: "Tu je nov svet, tu je paradiž!"

Slovenija, Notranjska
Kamniti portal palače v kateri domuje Notranjski muzej. 
Slovenija, Notranjska
Palača notranjskega muzeja stoji na Kolodvorski ulici. Zgradili so jo leta 1929. za potrebe italijanske vojske, ki je tu varovala Rapalsko mejo. Po drugi svetovni vojni se je vanjo naselila jugoslovanska vojska. Od leta 2011. je v njej muzej Notranjske s stalno razstavo o krasu.
Slovenija, Notranjska
Sovič je, 677 metrov visok, postojnski mestni grič na katerem je nekoč stal grad. Ob njegovem vznožju je najstarejši del starega mestnega jedra Postojne, ki se imenuje Majlont
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Majlont je najstarejši del Postojne. Od tu vse poti vodijo na Sovič 😎
Slovenija, Notranjska
Niz pritličnih in nadstropnih hiš na Ljubljanski cesti v Postojni
Slovenija, Notranjska
Simpatična, visoko pritlična hiška, s petosnim pročeljem in dvokapno streho na čop. V osrednji osi ima vhodni portal in kamnite stopnice. V njej se je, 27. junija 1931, rodil slovenski skladatelj Alojz Srebotnjak
Slovenija, Notranjska
Spominska plošča na pročelju rojstne hiše slovenskega skladatelja Alojza Srebotnjaka.
Slovenija, Notranjska
Nadstropna hiša na Ljubljanski cesti je videti kot mali Peglezen. V njej je bil brivsko frizerski salon že leta 1924. Salon mojstra Janka Ozbiča je danes muzej v malem. V njem je ohranjena izvirna oprema iz leta 1936, ko je njegov oče naročil moderne brivske stole v italijanski Parmi. Za ogled notranjosti je potreben dogovor v TIC Postojna.
Slovenija, Notranjska
Pritlična hiša z roza pročeljem je rojstna hiša Luke Čeča (11. oktober 1785 - 30. julij 1836). Leta 1818. je odkril dodatne rove Postojnske jame. Vse do svoje smrti je delal kot vodnik po kraški jami. 
Slovenija, Notranjska
Spominska plošča na pročelju rojstne hiše, slovenskega jamarja Luke Čeča.
Slovenija, Notrenjska
Čudovita, nadstropna vila z vrtom, petosno fasado in balkonom nad glavnim portalom je bila zgrajena okoli leta 1902. Ob njej je sestra dvojčica z malo bolj bledo fasado 😎
Slovenija, Notranjska
V palači na Ljubljanski 10, je od leta 1992. Glasbena šola. Pred tem je bil v njej dom JLA. Zgradili so jo leta 1904. 
Slovenija, Notranjska
Mogočna palača na Ljubljanski 4 ima obliko črke U. Zgradili so jo leta 1908. za potrebe okrajnega glavarstva. Danes je v njej sedež občine Postojna
Slovenija, Notranjska
V palači, na Ljubljanski cesti 2, je bila nekoč meščanska deška šola. Zgrajena je bila septembra 1909. po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie. Na šoli so poučevali v slovenskem jeziku.
Slovenija, Notranjska
Glavni vhod v secesijsko palačo je nekoliko umaknjen. Krasi ga čudovit arkadni kamniti portal. Danes je v zgradbi Ljudska univerza.
Slovenija, Notranjska
Spomenik Sardincem. Spomin na ljudi, ki so jih internirali na Sardinijo, bodisi iz političnih razlogov ali pa so jih vpoklicali v italijansko vojsko. Po kapitulaciji Italije, so prestopili na stran zaveznikov. Spomenik so postavili leta 1972. na prostoru kjer so se povratniki zbirali. 


Slovenija, Notranjska
Detajl nekdanje Deške meščanske šole, danes Ljudske univerze, arhitekta Josipa Costaperarie. Pročelje krasijo elementi iz grobo klesanega kamna. 
Slovenija, Notranjska
Detajl vhodnega arkadnega portala nekdanje meščanske šole
Slovenija, Notranjska
Kulturni dom v Postojni. Nadstropno zgradbo s stebri pred vhodom, ki podpirajo balkon v nadstropju, so zgradili leta 1930.
Slovenija, Notranjska
Tudi hrbtna stran Kulturnega doma je zanimiva in razgibana. 
Slovenija, Notranjska
Mogočna palača na Gregorčičevem drevoredu 3, je bila zgrajena leta 1927. kot podružnica italijanske banke. Sedemosno pročelje z rizalitom krasi kamnito stopnišče .
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Detajl okenske kovane mreže
Slovenija, Notranjska
Detajl kovane mreže na vhodnih vratih
Slovenija, Notranjska
V spomin padlim, na Primorskem, v drugi svetovni vojni
Slovenija, Notranjska
Vila na Cankarjevi ulici ima obliko kocke, šivane kamnite robove in veličasten vhod s kamnitim stopniščem in stebri na katerih sloni balkon s kamnito balustrado. Vila je bila zgrajena leta 1925. kot zasebna klinika v kateri je bilo osem sob. 
Slovenija, Notranjska
Visoko pritlična hiša s secesijskimi elementi, štirikapno streho in frčado. Verjetno je bila zgrajena na začetku 20. stoletja.
Slovenija, Notranjska
Palača na Ljubljanski cesti 5, v Postojni, je bila zgrajena leta 1930. za potrebe tržaške banke. V nadstropju so bila stanovanja. 
Slovenija, Notranjska
Veličasten, kamniti portal s kamnitim stopniščem
Slovenija, Notranjska
Titov trg v Postojni. Na levi strani stoji Kutinova hiša, na desni restavracija Proteus, med njima pa cesta, ki nas pripelje do znamenite Postojnske jame. Ni več kot deset minut hoda. Kutinova hiša ali bolje rečeno dvorec je bila dom družine Nicoletti, ki so bili upravniki kobilarne Lipica. Zadnji lastnik je bila družina Kutin. Bili so trgovci in posestniki.
Slovenija, Notranjska
Predhodnica restavracije Proteus je bila kavarna Jadran, še prej pa je bilo v hiši italijansko gostišče. Na trgu je zanimiva skulptura Človeške ribice, ki je ob enem tudi fontana. 
Slovenija, Notranjska
Od leta 1951. je v palači nastanjen Inštitut za raziskovanje Krasa, pred njim fontana s skulpturo Človeške ribice. Dvorec je zgradil leta 1700. Sebastian pl. Raigersfeld, ko je pogorel grad na Soviču in se je odločil, da bo zgradil novega. Zadnji privatni lastnik dvorca je bil trgovec Franc Jurca. Dvonadstropna palača z dvoramnim kamnitim stopniščem je do danes doživela kar nekaj sprememb. Spreminjala je videz in namembnost. Med drugim je bilo v njej sodišče, sedež davčnega urada in zemljiške knjige. med okupacijo so bili v palači italijanski uradi.
Slovenija, Notranjska
Enonadstropna, dvanajstosna zgradba, na Vilharjevi ulici 14 v Postojni, je bila zgrajena konec 19. stoletja. Do leta 1908. je bila tu bolnišnica, od leta 1950. pa porodnišnica. Tudi danes je namenjena otrokom. V njej je vrtec, tu so dobili svoj prostor tudi mladi taborniki in skavti.
Slovenija, Notranjska
Vrtec Škratek v stari porodnišnici
Slovenija, Notranjska
Osnovna šola Miroslava Vilharja, na Trgu padlih borcev, ki je bil nekoč osrednji trg Postojne. Mogočna zgradba je bila zgrajena leta 1900. Pred njo je bil park, danes pa betonska ploščad 😎
Slovenija, Notranjska
Doprsni kip Miroslava Vilharja, na visokem kamnitem podstavku, stoji pred istoimensko osnovno šolo. Na trg so ga postavili leta 1995. Prejšnji kip, iz leta 1906. je bil, med drugo svetovno vojno, uničen. Miroslav Vilhar se je rodil 7. septembra 1818. v Planini pri Rakeku. Bil je slovenski pesnik in pisatelj, skladatelj in novinar. Zavzemal se je za pravice Slovencev v takratnem avstro-ogrskem cesarstvu, za poučevanje v slovenskem jeziku, za uporabo le tega v državnih uradih. Z ženo sta imela osem otrok, njihov domači učitelj je bil tudi Fran Levstik. Miroslav Vilhar je umrl 6. avgusta 1871. na gradu Kalec, kjer je družina živela. Današnji spomenik je delo kiparja Stojana Batiča. 
Slovenija, Notranjska
Knjižnica Bena Zupančiča in TIC Postojna
Slovenija, Notranjska
Spomenik padlim borcem v NOB. Kip partizana s puško je delo kiparja Frančiška Smerduja (1908. Postojna - 1964. Ljubljana).
Slovenija, Notranjska
Mogočna vila Jurca je bila zgrajena 1910. Zgradil jo je trgovec in veleposestnik Fran Jurca (1845-1926). Danes je v vili okrajno sodišče
Slovenija, Notranjska
Morajo biti reklame res prav povsod 😟
Slovenija, Notranjska
Mercedesov starodobnik
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Konjeniški klub Postojna in kuža v glavni vlogi 😍
Slovenija, Notranjska
Narodna noša
Slovenija, Notranjska
Konjska vprega z gasilci
Slovenija, Notranjska
Konjska vprega s poročno kočijo, mladoporočencev pa ni 😎
Slovenija, Notranjska
Z volovsko vprego in lesenim vozom so, v poletnih mesecih, na Kras vozili vodo.
Slovenija, Notranjska
Voz z lesenim sodom za vodo
Slovenija, Notranjska
Moj črni konj ... 😍
Slovenija, Notranjska
Konjska vprega s cerkvenim zvonom
Slovenija, Notranjska
Mogočna trška hiša z dvoramnim stopniščem in polkrožnim, kamnitim portalom je bila zgrajena leta 1854. V pritličju je bila gostilna, danes pa je tu Guštarna oziroma vinoteka. 
Slovenija, Notranjska
Strnjen niz nadstropnih hiš v starem mestnem jedru Postojne. Največja zgradba je rojstna hiša Lojzeta Kraigherja (1877-1959) Bil je slovenski pisatelj, dramatik in zdravnik. Bil je prijatelj Ivana Cankarja. O njem je napisal dramo Umetnikova trilogija. 
Slovenija, Notranjska
Nekaj starega in veliko novega 😎
Slovenija, Notranjska
Lepo ohranjena obrtniška hiša s trgovino ali ateljejem v pritličju in stanovanjem v nadstropju. Hišo v zatrepu krasi romanska bifora.
Slovenija, Notranjska
Stara furmanska hiša na današnji Tržaški cesti ima čudovit polkrožni portal, balkon s kovano ograjo v nadstropju, kjer se ponovi vhodni portal. Hiši so rekli "Dolnji Burger", njen nastanek sega v začetek 19. stoletja. Ob njej še danes stoji nekdanji hlev za konje.
Slovenija, Notranjska
Nadstropna hiša z zunanjim stopniščem in kamniti portal s častitljivo letnico 1593. Stanovanjska hiša in mlin stojita nedaleč od vhoda v Postojnsko jamo, na bregu reke Pivke.
Slovenija, Notranjska
Na začetku 21. stoletja so na reki Pivki, pri Modrijanovem mlinu, zgradili sprehajalne brvi.
Slovenija, Notranjska
Etnološka zbirka v Modrijanovem mlinu
Slovenija, Notranjska
Notranjost mlina in mlinski pripomočki
Slovenija, Notranjska
Mlin je bil prvotno pritlična zgradba, nadzidali so ga istočasno kot stanovanjsko hišo. 
Slovenija, Notranjska
Mlinska kolesa
Slovenija, Notranjska
Ponor reke Pivke, pod vhodom v Postojnsko jamo
Slovenija, Notranjska
Stari Modrijanov mlin in novejši hotel Jama, pred Postojnsko jamo.
Slovenija, Notranjska
Pogled na cerkev sv. Katarine v sosednji vasi Veliki Otok
Slovenija, Notranjska
Stanovanjska hiša je bila sprva pritlična, leta 1672. so jo nadzidali. Danes je Modrijanova domačija z mlinom ob reki Pivki prijetno gostišče.
Slovenija, Notranjska
Jamski dvorec ob vhodu v Postojnsko jamo je bil zgrajen na začetku 20. stoletja. Pod arkadami je vstop v jamo, vse ostalo pa je Kulinarično središče, kjer vam lahko postrežejo s cesarsko pojedino, v spomin na dva pomembna obiskovalca, cesarja Franca Jožefa in cesarice Sisi.
Slovenija, Notranjska
Del Jamske restavracije z arkadnim hodnikom
Slovenija, Notranjska
Izvesek na vhodu v Jamsko restavracijo
Slovenija, Notranjska
Bogati kamnoseški detajli Jamske restavracije.
Slovenija, Notranjska
Tihožitje, kamnita klop in rožni vrt na stopnišču, ki pelje na ploščad pred Jamsko restavracijo
Slovenija, Notranjska
Od nekdanje vile je ostala samo opečnata ograja in dovoz po katerem pridemo v Adrenalinski park.
Slovenija, Notranjska
Leta 1856. je dobila Postojna železnico. Ta je povzročila zaton furmanstva, kajti vse več blaga se je prevažalo po železnici. Postajno poslopje je bilo najimenitnejše na trasi Južne železnice in otvoritve se je udeležil sam cesar Franc Jožef I.  Zgradbo so Italijani povečali, tako da so na obeh straneh dogradili po en trakt v enakem slogu kot je osrednji del.
Slovenija, Notranjska
Notranjost postajnega poslopja se od obiska cesarja Franca Jožefa I, ni kaj dosti spremenilo, če sploh 😎


Povezano:

Cerkev sv. Štefana v Postojni

Vir:
dediščina.si
Register nepremične kulturne dediščine
Katalog: Postojna na mestni poti, Vodič po mestu Postojna, 2016
Drago Kolenc - Kraji, kjer je prepih doma