Ribnica na Dolenjskem

Na enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem se odpravimo iz Ljubljane z vlakom. Lep, nov, udoben. Skozi okno opazujemo pokrajino in vasice skozi katere se vozimo. Z železniške postaje Ribnica se, po Kolodvorski ulici, odpravimo v staro mestno jedro.

Na Kolodvorski ulici se srečamo z našim pesnikom Francetom Prešernom in njegovo muzo. Vsak od njiju v obliki reliefa krasita stranski fasadi hiše z ostanki secesijskega okrasja na številki 12. V isti ulici najdemo zgradbe iz začetka 20. stoletja kot je Meščanska šola iz leta 1907, historična zgradba nekdanje lekarne v kateri je glasbena šola in kar nekaj lepih vil. V pritličju zgradbe na Kolodvorski 9 je bila leta 1929. posojilnica. Leta 1941. je slikar France Mihelič, pod napuščem, naslikal prizor iz življenja prebivalk in prebivalcev Ribnice z obvezno suho robo in lončarskimi izdelki. 

V središču starega mestnega jedra je župnijska cerkev sv. Štefana. V njej si lahko ogledamo pravo malo umetnostno "galerijo" kar štirih slovenskih slikarjev in ene slikarke. Oltarna slika v glavnem oltarju je delo Ivana Groharja, nastalo leta 1901. Prezbiterij sta poslikala Janez Wolf in njegov učenec ter pomočnik Anton Jebačin, leta 1880. Desetletje kasneje se je poslikave glavne in prečne ladje, v podobnem slogu, lotil slikar Matija Koželj. Svojevrstna umetnina so vratca tabernaklja v prezbiteriju. Izdelana so po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Piko na i je postavil eden velikih slovenskih arhitektov. Po načrtih Jožeta Plečnika so na novo zgradili zvonika in na vrh, namesto prejšnje piramidaste strehe, postavili značilne Plečnikove stebričke. Tako je Ribnica dobila edinstven sakralni spomenik vreden ogleda.

Za cerkvijo sv. Štefana, na drugi strani rečice Bistrica, na ravninskem delu, stoji Ribniški grad. Prvoten je bil porušen in požgan v drugi svetovni vojni. Delno so ga rekonstruirali, dodali letni oder za različne predstave, zaprti del pa namenili muzejskim zbirkam. Znotraj grajskega obzidja, v grajskem parku, je urejen Park kulturnikov. Doprsni kipi in spominske plošče so posvečene ljudem, ki so bili rojeni v Ribniški dolini ali pa so tu dolga leta delovali. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče je bila kakšna zapisana na spominskih ploščah pa sem spregledala. Našla sem pa doprsni kip partizanke in narodne heroinje Majde Šilc. Stoji osamljen v bližini zdravstvenega doma in kako stereotipno, na otroškem igrišču. 😎

Skratka, staro mestno jedro Ribnice je polno znamenitosti in zanimivosti. Od suhe robe, lončarstva do arhitekture in umetnostne zgodovine pa tudi za hrano je dobro poskrbljeno. 

Relief Franceta Prešerna na fasadi hiše, na Kolodvorski ulici v Ribnici, zgrajena na začetku 20. stoletja. Tudi relief naj bi bil iz tega časa. Danes je obnovljen.

Na drugi strani hiše je relief Prešernove muze. V stilu tiste na ljubljanskem Prešernovem trgu, samo manj razgaljena, oziroma ni razgaljena. 😊

Ribnica. Nadstropna, pet-osna hiša na Kolodvorski ulici je bila zgrajena okoli leta 1920. Ima še nekaj secesijskega okrasja. Glavno okrasje pa sta reliefa Franceta Prešerna in njegove muze. Fotografiji zgoraj

Ribnica. Hiša na Kolodvorski ulici s klasicistično fasado je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila lekarna, danes je tu glasbena šola.

Ribnica, Kolodvorska 13. Detajl dvonadstropne stavbe s polkrožnim portalom in letnico 1907. Sprva je bila tu šola za fante, pozneje pa meščanska šola

Ribniški semenj suhe robe. Košare takšne in drugačne. 😊

Ribnica, Kolodvorska 9. Freska pod strešnim napuščem je delo Franceta Miheliča, iz leta 1941. Predstavlja življenje Ribničanov in Ribničana s suho robo. V pritličju hiše je bila leta 1929. posojilnica.

Nadstropna secesijska hiša na Gorenjski cesti. Orel pod napuščem drži grbovni ščit z inicialkama AB

Vila na Gorenjski cesti 3 je danes sedež občine Ribnica

Bronasti kip bežeče matere z otrokom se imenuje 'Preplah'. Od leta 1961. stoji v manjšem parku na začetku Gorenjske ulice. Skulpturo je ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar, leta 1947. 

Majda Šilc (1923-1944), doprsni kip narodne herojinje, postavljen leta 1978. pri zdravstvenem domu Ribnica.

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Ribničan, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini) 

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Kurirček, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini). V rojstnem kraju še vedno živi in ustvarja.

Grb Ribnice na Dolenjskem

45. Ribniški semenj se je odvijal v nedeljo, 4. septembra 2022.

Ribnica, Škrabčev trg

Ribniški semenj, prepoznavnost Ribnice, suha roba

Spominska plošča na pročelju nekdanje šole, na Škrabčevem trgu, ki jo je med leti 1810-1812 obiskoval France Prešeren.

Ob cerkvi sv. Štefana v Ribnici stoji lesena skulptura 'Križani', delo kiparja Staneta Jarma.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Levi stranski oltar je posvečen Rožnovenski Materi božji. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa. Freska sv. Uršula, iz leta 1890. je delo slovenskega slikarja Matija Koželja

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Freska v prečni ladji, Kristus v farizejevi hiši, slikar Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Oltarna slika v glavnem oltarju, s podobo papeža Gregorja, je delo slovenskega slikarja Ivana Groharja. Nosi letnico 1901. Prezbiterij je poslikal slovenski slikar Janez Wolf (1825. Leskovec pri Krškem - 1884. Ljubljana), leta 1880. Nad glavnim oltarjem freska 'Sveta Trojica'. Pri dekorativni poslikavi prezbiterija je sodeloval tudi slovenski slikar Anton Jebačin (1850-1927 Ljubljana)

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vratca tabernaklja v prezbiteriju so bila izdelana po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1915. jih je izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. Na vrhu vratc stoji Marija z detetom. V medaljonih na levi strani, sta upodobljena Jezusovo rojstvo in Jezus na križu. Na desni strani je prizor iz Zadnje večerje in Marijino kronanje. 

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Janez Wolf, freske v prezbiteriju iz leta 1880. Mojzes in evangelista, sv. Janez in sv. Luka

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vitraj in dekorativna poslikava prečne ladje, Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Spovednica in Križev pot. Leta 1872. ga je naslikal slovenski slikar Matija Koželj.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Desni stranski oltar sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa, freska nad oltarjem, sv. Frančišek Asiški, Matija Koželj, 1890.

Današnje orgle so iz leta 1874. Mrežasta ograja na koru je bila izdelana v Auerspergovi livarni na Dvoru, leta 1878.

V Ribnici je bila suha roba prvič omenjena že v 14. stoletju. V izdelavo lesenih predmetov so bili vpeti vsi člani družine, od otrok do starih staršev. Danes je malo drugače. Še vedno se izdelujejo suho robarski predmeti. V počastitev panogi, ki je prehranjevala številne družine, vsako leto, če ne pride kaj vmes (korona), organizirajo Ribniški semenj. Letos že 45-ti. 

Kamniti grajski most povezuje trg in Ribniški grad.

Grad Ribnica in grajski park. Kjer je prvotno stalo obrambno obzidje, so leta 1958. zgradili arkadno galerijo. Pod njo je letni oder, ki ga zakrivajo stojnice 45. Ribniškega semnja.

Ribnica. V grajskem parku so po načrtih arhitekta Vlasta Kopača (1913. Žiri - 2006. Ljubljana), leta 1982, uredili Park kulturnikov. Tu so kipi in spominska obeležja okoli 60 oseb, ki so se rodile v Ribnici in Ribniški dolini ali pa so tu delovale.

Ribnica, grajski park kulturnikov. Stanislav Škrabec, jezikoslovec, pisatelj, frančiškan, rojen 7. januarja 1844. v bližnji Hrovači. Umrl je 6. oktobra 1918. v Ljubljani. 

Lesena naprava za luščenje fižola

Ribniški grad stoji na ravnini, ob reki Bistrici, v starem mestnem jedru Ribnice. Zgodovina gradu sega v začetek 12. stoletja. Zgradili so ga Turjačani. Tekom stoletij se je grad spreminjal in kljuboval številnim nevšečnostim. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil požgan.

Bronasta skulptura 'Ribniška partizanska družina' je delo kiparja Janeza Boljke. Postavljena je bila leta 1959. pred vhodom v grad, na Gallusovem nabrežju.

Ribniški semenj. Lojtrnika s suho robo

Ribnica, Francoski most. Letnica 1830, ko naj bi končali gradnjo mostu. To je omogočil Jožef Anton Rudež (1793-1846) in prebivalci Ribnice. 

Ribnica, Francoski most iz 19. stoletja. Kamnita plošča z letnico 1665. in inicialkami barona Jurija Andreja Trillega. 

Staro mestno jedro Ribnice

Ribnica na Dolenjskem. Kamniti, nekoč petločni, danes štiriločni Francoski most je bil zgrajen okoli leta 1810. Pod njim teče reka Bistrica. 

Zanimivi ostanki secesijske hiše z vogalnim stolpom na Gorenjski 25 v Ribnici. Viden je tudi del polkrožnega kamnitega vhoda na dvorišče. Postavili so jo v dvajsetih letih 20. stoletja. Kapelica ob njej je bila iz istega obdobja. Današnja je rekonstrukcija. Od stare kapelice sta ostala kamnita stebrička na pročelju. 

Ribnica, Gorenjska 33. Nadstropna secesijska hiša je imela nekoč trgovino in gostilno. Na ulični fasadi bledi napis tedanjega lastnika 'Franc Šilc'. Hiša je iz 19. stoletja. Kasneje so jo predelali in prizidali balkon nad vhodom.

Ribnica, Gorenjska ulica z nizom pritličnih hiš z dvokapno streho in frčado. Osnova hiš je iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Naselje čudovitih hišk se imenuje Gorenja vas in je del Ribnice. Prva hiša, na desni, s secesijskim okrasjem in lepo obnovljena je imela nekoč gostilno. Na ulični fasadi so ohranili inicialki F.K.

Lepo ohranjena in vzdrževana modernistična vila na robu starega mestnega jedra Ribnice

Vrtnica na nekem ribniškem vrtu.

Vir: Register NKD

zupnija-ribnica.rkc.si

Stensko slikarstvo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem, Ana Pucelj, 3Kronika, 2018

Pravljično Celje

Izlet z vlakom iz Ljubljane v Celje, na ogled praznično okrašenega starega mestnega jedra. Ker je ravno tudi Ta veseli dan kulture, sem nameravala še na ogled razstave o Almi Karlin v Knežjem dvoru. Moj načrt se ni povsem uresničil. V decembru muzej zaprejo že ob 16. uri pa dan kulture gor ali dol. Nič hudega pa kdaj drugič. Preden se prižgejo lučke lahko raziščem staro mestno jedro in najdem znamenitosti, ki sem jih ob zadnjem obisku spregledala. 😊

Vhod v gledališki stolp v Celju. Obrambni stolp iz 15. stoletja. Leta 1824. so ob njem postavili zgradbo gledališča. 

V srednjeveškem stolpu danes domuje uprava gledališča 

Spominska plošča na gledališkem stolpu. V spomin na prvo predstavo v Celju, odigrano v slovenskem jeziku.

Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5. Najstarejši del stavbe sega v leto 1530. Današnji videz je dobila leta 1885. po načrtu arhitekta Vladimirja Walterja

Zadnja stran neorenesančne stavbe Slovenskega ljudskega gledališča Celje

Mogočni portal Prothasijevega dvorca na Trgu Celjskih knezov 10

Arkadno dvorišče in arkadna hodnika v dveh nadstropjih Prothasijevega dvorca v Celju

Spomin na rojstno hišo Alme Karlin na Ljubljanski ulici, nasproti Narodnega doma. Ob koncu druge svetovne vojne je bila poškodovana in danes je na tem mestu plošča in ponudba hitre hrane. 😎

Knežji dvor, nekdanji dom Celjskih grofov in stari vodnjak

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Prešernovi ulici 20, se je dodobra zlila med okoliške meščanske hiše. Cerkev je iz leta 1310. Kasneje so Minoriti zgradili še samostan. Tekom stoletij je doživela veliko sprememb tudi uničujoči požar, ki je zajel Celje leta 1811. Do požara je bila v cerkvi tudi grobnica Celjskih grofov. Današnja podoba je iz druge polovice 19. stoletja. 

Palača s klasicističnim pročeljem, na Prešernovi ulici 17, v Celju, je iz 17. stoletja. Bila je v lasti različnih plemiških družin. Leta 1830. jo je odkupilo mesto in v njej uredilo mestno hišo, rotovž. Ta je v njej deloval vse do leta 1953. Od leta 1962. v tej čudoviti palači domuje muzej. Danes je to Muzej novejše zgodovine.

Nadstropna meščanska hiša na Muzejskem trgu, je bila zgrajena leta 1872. ob srednjeveškem mestnem obzidju. Pročelje krasijo opečni reliefi.

Detajl meščanske hiše na Muzejskem trgu z opečnatim reliefom.

V stavbi na Muzejskem trgu 3, v Celju, je bila med leti 1895. do 1918. Slovenska nižja gimnazija. 

Stara grofija, na Muzejskem trgu 1, je ena lepših palač v Celju. Moje mnenje. Zasnova dvorca je iz konca 16. stoletja. Arkadno dvorišče so dodali med leti 1620-1640. Danes ima v njej prostore Pokrajinski muzej Celje.

Ostanki srednjeveškega obzidja in nanj prislonjena dvonadstropna stavba zgrajena leta 1875. 

Stara grofija, pročelje obrnjeno proti Savinji in lapidarij na dvorišču palače.

Hiše v ulici Na okopih so vse zgrajene ob srednjeveškem obzidju. Tudi ta visokopritlična hiša s kamnitim stopniščem in polkrožnim portalom ter baročno nišo na pročelju. Zgrajena je bila konec 18. stoletja. 

Baročna niša z voščenim doprsnim kipom Križanega.

Kamniti portal z letnico 1838. na sklepniku.

Okence na kapeli celjskega špitala

Kamen z grbom ob kapeli celjskega špitala je bil kot kamnita škatla z odprtino zgoraj. Vanj so mimoidoči vrgli kakšen kovanec za zdravljenje revnejših občanov.

Na pročelju glasbene šole je vzidana rimska nagrobna plošča

Mogočen klasicistični portal meščanske hiše na Glavnem trgu 12.

Hiša na Gosposki 1 ima na vogalu leva z letnico 1714.

Strnjen niz meščanskih hiš ob Gosposki ulici v Celju

Kvartirna hiša na Gosposki 3 v Celju. Zasnova je iz leta 1571. V njej so bivali vojaki. 

Preddverje Kvartirne hiše na Gosposki 3 v Celju

V niši na pročelju Kvartirne hiše stoji doprsni kip švedskega kemika Alfreda Nobela. Postavili so ga leta 2013. ob 180-letnici rojstva velikega kemika. V Kvartirno hišo je tudi sam večkrat zahajal. Tu je živela njegova prijateljica Sofija Hess. (celje.info)

Nadstropna hiša z baročno nišo s kipom Pieta.

Dvonadstropna, dvoosna hiša na Gosposki 5, v Celju, ima na kamnitem portalu letnico 1801. To je verjetno letnica prenove, kajti v hiši je živel celjski kipar Ferdinand Gallo (1709-1788) V pritličju je bila kiparska delavnica.

Na zaobljenem vogalu meščanske hiše iz druge polovice 18. stoletja, na Gosposki 21, je kipec Križanega z Marijo Magdaleno.

Pravljično Celje 2021. na Glavnem trgu

Praznična piramida na Glavnem trgu

Okrašeni novoletni jelki kot vrata v Pravljično Celje

Adventni venec v središču starega mestnega jedra, so postavili učenci Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje,

Bodi zvezda, slikaj se ob zvezdi na Prešernovi ulici

Pravljično Celje - Prešernova ulica

Večerja v mehurčku 😎

Pravljično okrašen Celjski dom na Krekovem trgu

Stari izvesek nekdanje Rakuscheve trgovine z železnino na Glavnem trgu

Na Glavnem trgu, v Celju, "raste" bela omela. Okraševalci so ob njej zapisali: Oseba, ki stoji pod omelo, lahko prejme poljub in si tako zagotovi srečo in blagostanje v letu, ki prihaja. Če se znajdeta pod omelo zaljubljenca, ki se poljubita, to napoveduje poroko, večno zvestobo in srečo v ljubezni. Tako, zdaj veste. Da ne bo kdo potem rekel, da ni vedel. 😉

Labradorec Beni je terapevtski kuža in moj FB prijatelj. V Pravljičnem Celju je pridno zbiral kovance v svoji košarici. Z njimi bo nakupil hrano za manj srečne kužke 💙

Pravljično Celje

Lenarčičeva palača na Plečnikovem vogalu v pravljični podobi.

Pravljično Celje

Detajl Lenarčič - Plečnikove palače v kateri domuje kino Metro

Božičkov kotiček na Glavnem trgu v Celju

Na koncu potepanja po Pravljičnem Celju sem odkrila še starokrščansko krstilnico, ki je bila v sklopu bazilike iz 5. stoletja

Pravljično Celje, zaključek na Krekovem trgu. Bo treba domov. Lepo je bilo.

Celje - mesto pod mestom

Vir: informativne table v mestu

Register NKD