Prikaz objav z oznako izlet. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako izlet. Pokaži vse objave

ponedeljek, 14. maj 2018

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Slovenija, Štajerska
Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 
Slovenija, Štajerska
Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 
Slovenija, Štajerska
Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.
Slovenija, Štajerska
Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.
Slovenija, Štajerska
Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 
Slovenija, Štajerska
Tomaž Fantoni, Legenda o sv. Križu.
Slovenija, Štajerska
Baročna korna ograja
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.
Slovenija, Štajerska
Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)
Slovenija, Šajerska
Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 
Slovenija, Štajerska
Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 
Slovenija, Štajerska
Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.
Slovenija, Štajerska
Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 
Slovenija, Štajerska
Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 
Slovenija, Štajerska
Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori
Slovenija, Štajerska
Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda


Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva




Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005

torek, 24. april 2018

Šempeter in Rimska nekropola

Šempeter v Savinjski dolini je manjše naselje v občini Žalec. Pred skoraj 2000 leti je skozi naselje vodila tudi Rimska cesta. Njeni ostanki so vidni tudi danes. Ob cesti so Rimljani postavljali spomenike in grobnice, vse do 3. stoletja, ko je ob hudih poplavah reka Savinja izpodjedla breg in grobnice so zgrmele na rečno dno. Kar je reka vzela, je s peskom, ki je prekril grobnice, tudi ohranila. Leta 1952. so jih odkrili po naključju. Arheologi so iz najdenih delov uspeli rekonstruirati nekaj veličastnih grobnic, ki jih lahko vidimo v arheološkem parku Rimska nekropola. Stoji v središču Šempetra, nasproti baročne cerkve sv. Petra. Muzej na prostem je kulturna dediščina in spomenik državnega pomena, ki ga je vredno obiskati.

Slovenija, Štajerska
Enijeva grobnica. Relief prikazuje ugrabitev Ganimeda (v grški mitologiji Zeusov ljubljenec in nebeški točaj). Orel ga dviga na Olimp, za njim pa žalostno gleda kuža.
Slovenija, Štajerska
Enijeva grobnica. Visoka je kar 5,60 m. Spodnji del je pepelnica
Slovenija, Štajerska
Zgornji del Enijeve grobnice. Postavila sta jo Kvint Enij Liberalis in njegova žena Enija Opidana, zase, za svojo 17-letno hčer in 30-letnega sina (napis na zadnji strani pepelnice)
Slovenija, Štajerska
Spodnji del Enijeve grobnice je pepelnica, ki je bogato okrašena z reliefi. Na pročelju je upodobljeno dekle na biku, ki leti nad morsko gladino. Spodaj vidimo delfina, v zgornjih dveh kotih pa orla, ki ponazarjata Zeusa. 
Slovenija, Štajerska
Enijeva grobnica. Satir in menada, simbol nadaljevanja življenja po smrti
Slovenija, Štajerska
Spredaj grifon, v ozadju mogočna, kar 8,25 m visoka, Spektacijeva grobnica
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Spodnji relief prikazuje Ifigenijo v Avlidi. Zgornji relief prikazuje športne igre. 
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Poluks, eden od Zeusovih dvojčkov
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Kastor, drugi Zeusov dvojček. Osrednji relief, ob žrtveniku na Tauridi
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica. Beg s Tauride. Figuri na levi in desni predstavljata pomlad in poletje
Slovenija, Štajerska
Del kamnitega oboka s cvetličnim motivom
Slovenija, Štajerska
Del nagrobnika z reliefnim okrasjem
Slovenija, Štajerska
Vindonijeva grobnica spada med najstarejše. Umestili so jo v drugo polovico 1. stoletja. Visoka je 4,60 m. Domnevajo, da je vrh krasil grifon. Vindonij je bil upravitelj notranjih zadev in gradenj v Celeji. Relief na pepelnici predstavlja lovca s ptiči v roki in ptičjim gnezdom na palici. Zgornji relief predstavlja pisarja. 
Slovenija, Štajerska
Vindonijeva grobnica. Heraklej vodi svojo ženo Alkesto iz podzemlja nazaj v življenje. Relief krasita vazi z bršljanom in pticami. Zgornji del je napisna plošča, ki nam pove, da je spomenik postavil Vindonij Sukces, zase in za svojo ženo Julijo.
Slovenija, Štajerska
Vindonijeva grobnica. Lovec z zajcem in zgornji relief, služabnica z daritveno skrinjico
Slovenija, Štajerska
Del arkad z grifoni in motivi sadja
Slovenija, Štajerska
Sekundinova grobnica. Po obliki je precej drugačna od ostalih. Podobna je kapelici in je bolj skromno okrašena z reliefi. Napisna plošča, na 4,80 m visoki grobnici, nam pove, da jo je postavil Gaj Spektacij Sekundin zase, za ženo Tutorijo Aviti, ki je bila ob smrti stara 55 let, za sinova, stara 28 in 30 let ter za nečaka starega 12 let, ki je ob Aviti upodobljen na zgornjem reliefu.
Slovenija, Štajerska
Detajl Sekundinove grobnice
Slovenija, Štajerska
Arhitrav s konzolami, zoborezom in ostalim reliefnim okrasjem
Slovenija, Štajerska
Stena s preklado
Slovenija, Štajerska
Pepelnica s pokrovom
Slovenija, Štajerska
Rimska nekropola v Šempetru 
Slovenija, Štajerska
Novodobna Rimljanka ob veličastni rekonstruirani Spektacijevi grobnici
Slovenija, Štajerska
Spektacijeva grobnica
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Petra v Šempetru
Slovenija, Štajerska
Pritlična hiša s poudarjenim osrednjim delom in frčado je bila v 18. stoletju v lasti bližnje cerkve. V 19. stoletju je bila prezidana v skromno trško hiško (RNKD)

Enodnevni izlet na Štajersko:

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 


Vir: Rimska nekropola v Šempetru, Vera Kolšek, Pokrajinski muzej Celje, 1997
Voden ogled

sreda, 27. december 2017

Svetišče Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte

Svetišče na Stari Gori pri Čedadu je od nekdaj cilj tudi slovenskih romarjev. Do Marijinega svetišča vodi Križev pot s kapelicami, lahko pa si izberemo lažjo pot in se na vrh lepo pripeljemo. Svetišče na Stari Gori marsikoga spominja na gnezdo, meni pa se je porodila asociacija na slovenski Štanjel. S taborskim obzidjem obdano Svetišče, okrogli obrambni stolp, do kamnitega vhodnega portala pa vodi rahlo vzpenjajoča se pot.
Danes je središče Svetišča črna Marija z njej posvečeno cerkvijo. "Rojstvo" kipa Marije z detetom sega v sredino 15. stoletja. Glavni baročni oltar, ki ju obdaja pa tudi stranski oltarji, so delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja.
Pod cerkvijo je enako velika kripta, ki je bila prvotna cerkev, kasneje povečana. Posvečena je sv. Mihaelu. Stene v cerkvi in kripti so prekrite z zahvalnimi podobami. Na njih so prikazane različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli za kar so hvaležni Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare.
Cerkev Matere božje obdajajo samostan, župnišče in številne nadstropne kamnite hiše, ki so danes večinoma spremenile svojo namembnost. Postale so hoteli, restavracije, prodajalne spominkov ...

Italija, Furlanija - Julijska krajina
Črna Marija z detetom
Stara gora nad Čedadom v pozno jesenskem času
Svetišče na Stari gori, stoji 618 metrov nad morjem. Od Čedada je oddaljeno približno osem kilometrov.
Na Stari gori so našli arheološke ostanke še iz rimskih časov, kar dokazuje, da je bila tu rimska postojanka.
S Stare gore je lep pogled na okoliško hribovje, od Matajurja pa vse do Marijinega Celja
Kamnito stopnišče je speljano ob obzidju, kot v Fabianijevem Štanjelu
Polkrožni, kamniti portal vodi v Sveto mesto, obdano z obzidjem. 
Pogled skozi strelno lino na z rujem obraslo obzidje
Glavni, baročni oltar Marijinega svetišča je delo beneških mojstrov. Nastal je v drugi polovici 17. stoletja.
S freskami poslikana slavoločna stena
Glavni baročni oltar romarske cerkve Matere božje na Stari gori. V središču je kip Marije z detetom iz začetka 15. stoletja.
Freska na oboku prezbiterija
Tudi stranska oltarja, ob slavoločni steni, sta delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja
Stranski baročni oltar
Križev pot v obliki reliefa
Poslikan strop prezbiterija v kripti, ki je pod glavno cerkvijo
Prva krščanska cerkev na Stari gori je bila posvečena sv. Mihaelu. Kasneje so nad njo zgradili Marijino cerkev.
Sv. Mihael ubija zmaja. Nekdanja cerkev je danes kripta. Ko so nad njo zgradili Marijino cerkev, so ladjo kripte podaljšali, tako da sta danes po velikosti enaki
Prezbiterij kripte zapirajo umetelno kovana vrata
Stene v kripti in cerkvi so prekrite s številnimi zaobljubnimi podobami. Te prikazujejo različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli in se zahvaljujejo Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare. Tale je iz leta 1949.
Glavni vhod v cerkev. Kamniti portal s stopniščem. V luneti je podoba Marije z detetom
Cerkev Matere božje na Sveti Gori, kot jo vidimo danes, je iz leta 1744. 
Obzidje v obzidju. Cerkev ima svoje obzidje. Naselje, ki se je razvilo ob cerkvi je prav tako obzidano s taborskim obzidjem
Pročelje župnišča krasita dve niši s kipoma. 
Mali trg s kamnitim vodnjakom
Kamnite hiše, ki stojijo v okolici svetišča, so se danes spremenile v hotele, hostle, restavracije, trgovine s spominki ...
Arkadni hodnik pod cerkvijo
Ozke, s kamni tlakovane uličice Svetega mesta
Poklon treh svetih kraljev. Relief na pročelju ene izmed hiše
Tabla na steni tudi v slovenskem jeziku
Sveta Gora, konec oktobra, odeta v ruj in čudovite jesenske barve.


Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista




Vir: voden ogled 
zloženka Svetišče na Stari gori nad Čedadom