Prikaz objav z oznako hotel. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako hotel. Pokaži vse objave

ponedeljek, 06. maj 2019

Sežana, rojstni kraj slovenskega pesnika Srečka Kosovela

Sežana leži v središču slovenskega Krasa in tik ob slovensko italijanski meji. V pisnih virih se prvič omenja leta 1085. Majhna kraška vasica se je tekom stoletij razvila v pravo mestno središče in glavno mesto istoimenske občine. Razvoj je omogočila Cesarska cesta, od Dunaja do Trsta, ki je leta 1730. stekla tudi skozi Sežano. Tako se je začelo furmanstvo in nastajale so furmanske gostilne in obrtne delavnice.

Kraj je vedno živel s Trstom in Tržačani so ga imeli kot za nekakšno zaledje Trsta. Tako so začele bogate trgovske družine v Sežani graditi vile in urejati vrtove. Tu so živele in v mestu pustile pečat, ki je viden še danes. Sem so se umikale pred hrupnim Trstom, v blaženi mir in na zdrav kraški zrak. Njihove vile še vedno stojijo. V glavnem niso več v privatni lasti, večina pa je obnovljenih in sprehod po starem mestnem jedru Sežane zna biti sila zanimiv.

Katere znamenitosti Sežane sem, na svojem kratkem sprehodu, opazila jaz pa v moji foto zgodbi.

Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Spomenik borcem in žrtvam v NOB s Krasa. Kipi so delo kiparja Alojzija Kogovška iz leta 1957. Predstavljajo Svobodo, borca in talca. Stoji v parku v bližini mestne hiše. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba v kateri danes domuje občina Sežana, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot vila Mirasasso. Postavila jo je bogata trgovska družina Scaramanga iz Trsta. Uredili so tudi vrt ob vili. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Vila Mirassasso
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Začetki današnjega botaničnega vrta v Sežani, segajo v sredino 19. stoletja, ko je tržaška družina Scaramanga ob svoji vili dala zasaditi vrt. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt v Sežani in danes prva vrtnarica, ki z ljubeznijo skrbi zanj. Na desni je palmarij z eksotičnimi rastlinami, ki je tudi prostor za prezimovanje rastlin, Tudi tega je postavila družina Scaramanga. Bili so tudi ladjarji in tako so iz daljnih dežel prinesli veliko eksotičnih rastlin.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt krasijo številni kipi
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Drevored pred Upravno enoto v Sežani - navadni koprivovec. Staro mestno jedro Sežane krasi okoli petdeset različnih vrst dreves.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba na Partizanski 1 v Sežani je še najbolj znana kot hotel Triglav. Pred tem se je imenovala hotel Tri krone, še prej pa hotel Scaramanga. Prvotno je na tem mestu stala furmanska gostilna, prvi hotel pa je bil zgrajen leta 1805. Danes je nekoč uspešen hotel spremenjen v apartmajsko hišo z manjšimi in večjimi stanovanji, da o bazenu niti ne govorim 😎
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta v Sežani s skulpturami iz kraškega kamna, ki ponazarjajo Sežano kot prestolnico Krasa. Na tem prostoru je bil nekoč kal, zbiralnik vode.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta, Sežana
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Cerkev sv. Martina s samostojno stoječim zvonikom oglejskega tipa, ki je iz leta 1794. Nadstropna, dvoosna hiša ob njem je bila nekoč občinski urad, kasneje tudi šola. Prvotna cerkev je tu stala že leta 1509. Današnjo podobo je dobila konec 19. stoletja. Stoji na Trgu osvoboditve, v starem mestnem jedru Sežane.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mohorčičeva domačija stoji v bližini cerkve sv. Martina. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki obkrožajo notranje dvorišče z vodnjakom. Začetki domačije so v 18. stoletju. Okoli leta 1861. so zgradili obokano klet, saj so se ukvarjali tudi z vinarstvom. Mogočna domačija je imela tudi furmansko gostilno. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Prehod na dvorišče nekdanje furmanske gostilne Mohorčič.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nekdanja furmanska gostilna Mahorčič
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Glavna cesta, ki pelje skozi Sežano se imenuje Partizanska cesta. Današnji videz je dobila v 19. stoletju iz tega obdobja je tudi večina hiš ob njej. Kakor so se menjali oblastniki, tako se je spreminjalo tudi ime ulice.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nadstropna secesijska vila na Partizanski cesti
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Na visokem podstavku iz istrskega kamna stoji doprsni kip slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Postavili so ga leta 1976. Stoji pred staro šolo
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Rojstna hiša pesnika Srečka Kosovela (18.3.1904) v Sežani, na Bazoviški cesti. V hiši je bila štiri razredna šola, ki so jo odprli 15. julija 1893. Pesnikov oče Anton Kosovel je bil na šoli učitelj in vodja učiteljev, od odprtja pa do leta 1906. Zgradba je bila razkošno grajena, v drugem nadstropju so bila stanovanja za učitelje. (kamra.si)
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Baročna graščina iz začetka 18. stoletja. Postavil jo je grof Petač (Petazzi). Družina se je preselila v Sežano leta 1713, ko so jim uporniški kmetje požgali grad v Brkinih. Graščini pravijo tudi Stari grad. Tekom desetletij se je zamenjalo kar nekaj bogatih lastnikov. V njej je skoraj dve desetletji živela bogata trgovska družina Economo iz Trsta. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Grb tržaške družine Economo na pročelju graščine Stari grad
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mestni vodnjak s piramido je posvečen izgradnji 34 kilometrov dolgega Brestoviškega vodovoda
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Park in palača sodišča iz leta 1892.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polleyev osmerokotni vodni stolp je zgradila bogata posestniška družina iz Sežane, leta 1857. Pod zemljo je štirna ali zbiralnik vode, ki ima enake dimenzije kot stolp nad zemljo. Tega so uporabljali kot silos.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Kosovelova knjižnica v Sežani. Nadstropna zgradba ima na pročelju verze Srečka Kosovela iz zbirke Integrali: Na postaji, Jesen in Napis nad mestom. V Sežani deluje knjižnica že od leta 1851.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polkrožni zaključek poslopja Kosovelove knjižnice v Sežani
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
V zgradbi na levi strani, je bila med prvo svetovno vojno vojašnica. Na žalost so spremenili troje oken v pritličju, ki gledajo na Partizansko cesto. Na stari razglednici je lepo vidna romanska trifora. Škoda, da so to spremenili. Zgradba, ki stoji zadaj je bila stanovanjska vila družine Polley. Tudi ta je bila spremenjena v vojašnico. Desna zgradba pa je bila nekoč oblegana furmanska gostilna Pri Šmucu, še prej Pri vagi.  (kamra.si)



Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Vir: kamra.si
Mestna učna pot Sežana
Pavel Skrinjar, Občina Sežana, Kras, Slovenija, Sežana, 2011
Register NKD




torek, 23. april 2019

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Staro jedro Divače se je razvilo okoli baročne cerkve sv. Antona Puščavnika. Današnja cerkev je iz leta 1603. Krasi jo čudovit baročni pilastrski vhod, ki vodi na cerkveno dvorišče. Obdana je s kamnitim zidom. Cerkev in naselje stojita ob stari cesti po kateri so nekoč furmani prevažali različno blago.

Največja znamenitost Divače je obnovljena Škrateljnova domačija. Zasnova je iz 17. stoletja. Obsega stanovanjsko hišo, dve gospodarski poslopji, dvorišče ali borjač s kamnitim vodnjakom, vse skupaj pa obkroža suhozid. V hiši je bila v času furmanov gostilna, kjer so seti  lahko okrepčali in spočili ter poskrbeli tudi za svoje konje.  Ko so sredi 19. stoletja začeli graditi južno železnico, Dunaj - Trst, se je počasi začel zaton furmanstva, s tem pa se tudi naši gostilni ni godilo prav dobro.

7. julija 1907. se je tu rodila Ida Kravanja. Oče je bil železničar mama pa gospodinja. V Divačo sta prišla iz Gorenjske. Na začetku prve svetovne vojne se je družina Kravanja preselila v Ljubljano, kjer je Ida končala šolo in se zaposlila. Sodelovanje na lepotnem tekmovanju ji je odprlo pot h filmu. V zelo kratkem času je dosegla slavo filmske zvezde svetovnega slovesa in rodila se je Ita Rina.

Kljub temu, da se Ita Rina v Divačo nikoli ni vračala in je tu živela le nekaj prvih let svojega življenja pa so ji v Škrateljnovi hiši, ki so jo leta 1997. lepo obnovili, namenili stalno razstavo njenih fotografij. Ob tem se je porodila ideja, da obnovijo celotno domačijo in odprejo Muzej slovenskih igralk in igralcev. Z obnovo so začeli leta 2002. Arhitekt Vojteh Ravnikar je s svojimi študenti pripravil načrt, občina je poskrbela za finance in pridobila tudi sredstva, ki jih je v te namene dodeljevala država Norveška. Sestavljanka se je lepo sestavila in julija 2010. je bila Škrateljnova domačija obnovljena, 8. julija 2011. pa je bil odprt Muzej. Poleg stalnih razstav in ljudske arhitekture, si na domačiji lahko ogledamo tudi projekcije filmov, ki jih vrtijo v dvorani nekdanjega gospodarskega poslopja ob lepem in toplem vremenu pa za filmske užitke poskrbi letni kino.

Skratka, stara furmanska cesta je znova zaživela 😎

Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Današnja podoba Škrateljnove kraške hiše je iz 19. stoletja, njena zasnova pa sega v 17. stoletje. Hiša ima kamnito kritino, krasi jo leseni gank in spahnjenca z dimnikom. Nekoč je bila v njej furmanska gostilna, vse do izgradnje južne železnice, v drugi polovici 19. stoletja. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Doprsni kip slovenske filmske igralke Ita Rine, ki se je rodila v Divači 7. julija 1907. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Trebušasti kamniti vodnjak in nekdanje gospodarsko poslopje Škrateljnove domačije v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Škrateljnova domačija je sestavljena iz čudovite kraške hiše, nekdanjega hleva kjer je danes stalna razstava slovenskih filmskih igralk in igralcev ter še enega gospodarskega poslopja kjer imajo različne predstavitve in projekcije. Vsa poslopja obkrožajo notranje dvorišče, borjač s trebušastim, kamnitim vodnjakom. Vse skupaj pa je obdano s suhozidom. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Škrateljnova hiša je etnološki spomenik ljudskega kraškega stavbarstva. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V nadstropju Škrateljnove hiše, ki je danes Muzej slovenskih igralk in igralcev, je stalna razstava posvečena slovenski filmski zvezdi Ita Rini (Ida Kravanja), ki je bila v tej hiši tudi rojena.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Prikaz filmske ekipe, ki je potrebna za snemanje filma
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Staro jedro Divače je nastalo ob cerkvi sv. Antona Puščavnika.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Divača, baročna cerkev sv. Antona Puščavnika
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Baročna cerkev sv. Antona Puščavnika v Divači je bila zgrajena leta 1603.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Razkošen baročni, pilastrski vhod na dvorišče cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Detajl vhoda
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Kamniti portal cerkve sv. Antona Puščavnika z letnico 1856 in božjim očesom v trikotniku
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Kamnito znamenje sv. Frančiška na obzidju cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Zasnova starega jedra Divače je v glavnem iz 16. in 17. stoletja. Divača je danes samostojna občina. Prej je spadala pod občino Sežana. Majhna občina, od skrajne severne do skrajne južne točke, meri približno dvajset kilometrov. Ne manjka veliko pa bi lahko priredili mali maraton 😎
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Veličastna zgradba, delno kamnita, ob Kraški cesti v Divači, je stara osnovna šola
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V spomin na padle v drugi svetovni vojni, 1941 - 1945. Na spominski plošči je relief in verz slovenskega pesnika Cirila Zlobca: 
"Rod, ki v upor je dvignil Kras
vgradil prihodnost je v naš čas"
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V levem traktu zgradbe je knjižnica v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Hotel Malovec v Divači


Enodnevni izlet na Kras:

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela




Vir: voden ogled Muzeja slovenskih igralk in igralcev
turizem-divaca.si
muzejdivaca.si
Odkrijte bisere Krasa in Brkinov, Občina Divača, 2005



torek, 23. oktober 2018

Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije

Nekdanja mogočna kartuzija Bistra leži ob robu Ljubljanskega barja, približno na polovici poti med Vrhniko in Borovnico. Leta 1255. jo je ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheim. Samostan je dobil v last zemljišča, ki so bila na področju današnje Borovnice, Vrhnike, Cerknice in Logatca. Imeli so tudi vinograde v Vipavi in Kopru. Kartuzija s svojimi poslopji objema izvir reke Bistre, ki je pritok Ljubljanice. Kljub vodnemu viru je samostan nekajkrat zajel požar pa tudi potresi mu niso prizanašali. Kartuzija je delovala do leta 1782. ko jo je cesar Jožef II z dekretom ukinil, tako kot mnoge druge.

Leta 1826. je samostan in posestvo, na dražbi, kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. Samostan se je prelevil v veleposestvo in dobil novo ime, grad Bistra. Po drugi svetovni vojni so grad nacionalizirali. Od leta 1951. so vanj naselili muzej. Tako je nastal Tehnični muzej Slovenije. V lepo obnovljenih prostorih, obdanih s parkom in reko Bistro, si lahko ogledamo številne zbirke: Titove starodobne avtomobile, rekonstrukcijo mlina in kovačije, zgodovino tiskarstva, razvoj tekstilne tehnologije na Slovenskem, gozdarski in lesarski oddelek in še marsikaj.

Ob ogledu nekdanje kartuzije in številnih muzejskih zbirk nam čas hitro mine. V lepem vremenu je tudi sprehod po parku čudovit. Super ideja za krajši izlet.

Slovenija
Čeprav so bili kartuzijani oproščeni plačevanja cestnin in mostnin pa so sami najverjetneje za prehod čez njihovo posest pobirali cestnino
Slovenija
Severna stran nekdanjega kartuzijanskega samostana z obrambnim stolpom, ki so ga zgradili skupaj z obzidjem, za obrambo pred Turki, v 15. stoletju.
Slovenija
V objemu nekdanjega samostana izvira reka Bistra
Slovenija
Križno obokan prehod na starem vhodu v kartuzijanski samostan Bistra
Slovenija
Stari baročni vhod na dvorišče kartuzije Bistra. Zaključuje ga manjši stolp
Slovenija
Del baročnega pročelja
Slovenija
Slovenija
Cvetoči arkadni hodnik
Slovenija
Zazidan mali gotski portal
Slovenija
Spominska plošča
Slovenija
Skozi kartuzijo Bistra je speljana regionalna cesta Vrhnika - Borovnica
Slovenija
Piccolo 6 HP. Mali avto so izdelali v Tovarni kmetijske mehanizacije Ruppe v Nemčiji. Izdelovali so jih med leti 1904. do 1912. Največja hitrost, ki jo je dosegel mali lepotec je bila 40 km na uro
Slovenija
BMW 315. Muzejski eksponat v Tehničnem muzeju Bistra nosi letnico 1935. Avto srednjega cenovnega razreda je dosegal hitrost do 100 km na uro
Slovenija
Naš ljubi Tomos 😎 Muzejski Tomos D 5 s je dirkalni motor iz leta 1962. Z muzejskim dirkalnikom so tekmovali v Veliki Britaniji. Tomosova dirkalna kolesa so zmagovala na dirkah po Jugoslaviji pa tudi na Švedskem in Nizozemskem
Slovenija
Torklja oziroma stiskalnica za pridelavo olja
Slovenija
Leseni mostiček nas pripelje do zgradbe v kateri je tekstilni oddelek
Slovenija
Vodna žaga, ki jo je postavil veleposestnik Galle. 
Slovenija
Samostansko muzejska idila v Bistri
Slovenija
Kartuzija Bistra leta 1679. kot jo je videl Janez Vajkard Valvazor
Slovenija
Bistriški grb
Slovenija
Slovenija
Sv. Hubert s svojim jelenčkom na dvorišču samostana. 
Slovenija
Stari vhod v samostan z dvoriščne strani
Slovenija
Sončna ura
Slovenija
Sončna ura z letnico 1669
Slovenija
Freska na pročelju osrednje zgradbe ob glavnem dvorišču
Slovenija
Samostanski trakt z arkadami v pritličju in arkadnim hodnikom
Slovenija
Stopnišče z železnimi kovanimi vrati
Slovenija
Kamniti gotski portal
Slovenija
Kamniti podstavek z reliefom
Slovenija
Razstavna dvorana lesarstva z repliko drevaka
Slovenija
Kaj vse lahko naredimo iz lesa? Tudi stol v obliki babuške 😊
Slovenija
Arkadni hodnik z lesenim tlakovanjem
Slovenija
Pogled na glavno samostansko dvorišče
Slovenija
Osrednja zgradba kartuzije s fresko in vogalnim pomolom. V njej je razstava gozdarstva in lesarstva
Slovenija
Ročna črpalka
Slovenija
Križni hodnik z gotskimi odprtinami je najstarejši ohranjeni del nekdanje kartuzije Bistra. Ob njem je nekoč stala srednjeveška cerkev
Slovenija
Pomol na konzolah nad križnim hodnikom
Slovenija
Tlakovanje nekdanjega atrija ob križnem hodniku
Slovenija
Prehod med atrijem in križnim hodnikom
Slovenija
Rebrasto obokan križni hodnik
Slovenija
Sklepnik s cvetličnim motivom
Slovenija
Konzola, zaključek kamnitega rebra
Slovenija
Rimski nagrobnik iz prve polovice 3. stoletja. Našli so ga v Bistri kamor so ga najverjetneje prinesli od drugod. Kje je stal prvotno ni znano
Slovenija
Samostanski park
Slovenija
Križni hodnik in stari drevak
Slovenija
Slovenija
Samostanski park in sprehajalne poti
Slovenija
Kartuzija Bistra je bila ustanovljena leta 1255. in je delovala vse do 1782, ko jo je Jožef II. z dekretom razpustil
Slovenija
Mokrišče, bajer
Slovenija
Lesena vodna zapornica
Slovenija
Paviljon na robu samostanskega parka
Slovenija
Mlin na vodni pogon
Slovenija
Kovačija na vodni pogon
Slovenija
Leseni mostiček nad deročo Bistro
Slovenija
Ruperčičev mlin za žito nosi letnico 1884. Poimenovan je po zadnjem lastniku, ki ga je uporabljal do leta 1977. Mlin je stal ob potoku Derečinka, v vasi Kamnje pri Šentrupertu. Od leta 1989. ga lahko občudujemo v Tehničnem muzeju Slovenije, v Bistri
Slovenija
Kovaško kladivo na vodni pogon, kakršno so uporabljali v 19. stoletju, imenovano repač. V muzeju stoji rekonstrukcija kovačije Rosenhof z Mute
Slovenija
Valjasti mehovi ali puhala na vodni pogon. Batuje, Vipavska dolina
Slovenija
Titov Rolls Royce letnik 1952. 
Slovenija
Titov Cadillac, model Fleetwood Convertible Sedan, V 12, letnik 1936. Hitrost do 140 km na uro
Slovenija
Titov Cadillac, model Eldorado series 62 Convertible Coupe, letnik 1954/55. Kdorkoli ga je že vozil je lahko dosegel hitrost do 160 km/h
Slovenija
Gasilski avto, ki je bil sprva osebni avtomobil. Izdelali so ga okoli leta 1920. v avstrijski tovarni, ki jo je ustanovil Janez Puh. Po drugi svetovni vojni so ga v Tekstilni tovarni Prebold predelali za potrebe gasilske enote. 
Slovenija
Nadstropna, podolgovata zgradba ob nekdanji kartuziji Bistra datira v 19. stoletje. V njej je bila že od nekdaj gostilna. Tako je tudi danes. Poleg gostilne je v njej tudi hotel.
Slovenija
Ob Prazniku borovnic smo se iz Borovnice do Bistre zapeljali s starodobnikom. Bili smo opaženi 😎


Povezano:

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja


Vir: informativne table v Tehničnem muzeju Bistra
dediščina.si
zloženke