Prikaz objav z oznako hiša. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako hiša. Pokaži vse objave

petek, 18. maj 2018

Velenje, staro in novo mestno jedro

Velenje, mesto v Šaleški dolini, je najbolj prepoznavno po rudniku in tovarni Gorenje. Poleg Nove Gorice, ga imamo za najmlajše mesto v Sloveniji. Toda mlado mesto ima tudi svoje staro mestno jedro, ki se je kot trg pojavilo v pisnih virih že leta 1275. To je današnji Stari trg s cerkvijo Matere Božje in hišami, ki strnjene oklepajo grajski hrib.
Tudi Velenjski grad je začel nastajati v tem času. Skozi stoletja se je širil, dograjeval in spreminjal svoj videz. Zadnja, ki sta grad predelala sta bila Karl in Bianca Adamovich, ki sta zgradila tudi veliko vilo ob vznožju grajskega hriba in na začetki starega trškega jedra. V razkošnih grajskih sobanah je bilo veliko lepega pohištva in opreme. Po drugi svetovni vojni so ostale samo sobane. V njih se je naselil Muzej Velenje z zanimivimi stalnimi in občasnimi razstavami.
Danes je Velenje lepo urejeno modernistično mesto, tako urbanistično kot arhitekturno. Velike zasluge gredo nekdanjemu direktorju rudnika Nestlu Žganku. Ta se je odločil, da bodo za rudarje, ki svoj delovni dan preživijo pod zemljo, zgradili svetla stanovanja, okoli stanovanjskih blokov pa bo veliko zelenic in parkov. Ta idilična zamisel mu je tudi uspela. In to kljub ostremu nasprotovanju takratnega državnega vodstva, ki je trdilo, da rudarji pa res ne potrebujejo tako razkošnih stanovanj. Velenjčani so svojemu dobrotniku in človeku z veliko empatije, postavili spomenik na Titovem trgu.
Za sprehod po modernističnem Velenju priporočam vodnik "Velenje - Sprehod skozi mesto moderne", avtor je Rok Poles.

Slovenija, Štajerska
Zasnova Velenjskega gradu je iz 13. stoletja. Tekom stoletij se je grad širil, dobil obrambno obzidje, celo dvojno pa tudi več obrambnih stolpov. Grad stoji na 66 m visokem griču.
Slovenija, Štajerska
V stavbi s stopničastim čelom so bili nekoč hlevi. Danes je v hlevu samo mastodont. Velenjski grad je imel tudi notranje obrambno obzidje. 
Slovenija, Štajerska
Okrogli grajski stolp s konzolnim vencem. Na njem je niz strelnih lin in izlivnic za smolo.
Slovenija, Štajerska
Kamnit vhodni portal
Slovenija, Štajerska
Grba Karla in Biance Adamovich, predzadnja lastnika Velenjskega gradu. Na heraldični tabli je letnica 1858, ko sta grad prenovila. Zadnji lastnik gradu je bil grof Coronini - Kromberk. Kupil ga je leta 1918. Grad je bil v njegovi lasti vse do druge svetovne vojne. Danes je v njem muzej.
Slovenija, Štajerska
Arkadno dvorišče in arkadni hodnik v nadstropju Velenjskega gradu.
Slovenija, Štajerska
Trgovina iz začetka 20. stoletja. Nekaj malega je tudi iz 21. 😊
Slovenija, Štajerska
Kamniti vodnjak na arkadnem dvorišču Velenjskega gradu. Vodnjak je imel cisterno v katero je tekla voda z grajske strehe
Slovenija, Štajerska
Kamnito stopnišče
Slovenija, Štajerska
Na Velenjskem gradu, ki je danes mestni muzej s številnimi zbirkami, imajo tudi prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja. Takrat so uporabljali leseno igralo, ki bi mu danes lahko rekli fliper 
Slovenija, Štajerska
Hladilna skrinja
Slovenija, Štajerska
Kavni mlinček ali bolje rečeno mlin 😎
Slovenija, Štajerska
Umetelno izrezljano leseno ogrodje glasbene skrinje
Slovenija, Štajerska
Prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja
Slovenija, Štajerska
Točilni pult
Slovenija, Štajerska
"Delu čast in oblast". Je še tako! 😎
Slovenija, Štajerska
Danes je v Muzeju Velenje, na Velenjskem gradu, na ogled postavljeno kar nekaj stalnih muzejskih zbirk. Med njimi je zbirka kiparja Cirila Cesarja, rojenega leta 1923. v Mozirju
Slovenija, Štajerska
Na železnih vratih, ki vodijo v notranjost gradu, so približno meter visoka vratca, skozi katera so vstopali in izstopali ljudje, ne da bi odpirali velika in težka vhodna vrata. Na vratcih je strelna lina
Slovenija, Štajerska
Pogled z Velenjskega gradu na novo Velenje
Slovenija, Štajerska
Grajska kapela ima na portalu letnico 1660.
Slovenija, Štajerska
Detajl kamnitega portala grajske kapele z letnico 1660.
Slovenija, Štajerska
Nad tunelom stoji ostanek gradu Šalek. Po njem je dobila ime Šaleška dolina. Grad se prvič omenja že leta 1287. Kar je ostalo od gradu je večnadstropni, trioglati stolp, kar je redkost na Slovenskem. 
Slovenija, Štajerska
Dovozna pot med notranjim in zunanjim obrambnim obzidjem.
Slovenija, Štajerska
Smučarske skakalnice ob Velenjskem gradu. Na starih razglednicah je videti, da je bil nekoč, ob vznožju današnjih skakalnic, lepo urejen park
Slovenija, Štajerska
Stojan Batič, Onemele puške, Titov trg Velenje, 1971.
Slovenija, Štajerska
Fontana in spomenik kiparja Stojana Batiča z naslovom Onemele puške iz leta 1971. Skulptura je simbol Miru. Navzdol obrnjene puške prehajajo v človeške figure. Na plošči ob fontani so vklesana imena 668 padlih borcev in žrtev fašizma v Velenju med drugo svetovno vojno.
Slovenija, Štajerska
Rudarska stolpnica je zgrajena v 60-ih letih 20. stoletja po načrtih arhitektov Mirana Miheliča in Ilije Arnautoviča. Leta 1962. so postavili pet takih stolpnic v Savskem naselju v Ljubljani. Poznamo jih kot Savske stolpnice. Rudarska stolpnica v Velenju ima en dodatek. Na strehi je, okoli strojnice dvigala, oblikovan rudarski Srečno in rudarski znak
Slovenija, Štajerska
Kulturni dom na Titovem trgu je avtorsko delo Plečnikovega študenta, arhitekta Otona Gasparija (1911-1991). Kulturni dom v Velenju so zgradili leta 1959. Ob njem je najnovejša pridobitev mesta, solarna polnilnica mobilnih naprav.
Slovenija, Štajerska
Reliefna mreža na pročelju Doma kulture je delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1960. Imenuje se Muze umetnosti. Predstavlja glasbeno, dramsko in likovno umetnost.
Slovenija, Štajerska
Kip Mati z otrokom je ustvaril kipar Stojan Batič Postavljen je ob Galeriji Velenje.
Slovenija, Štajerska
Velenjčani svojega Tita ne dajo. Za impozantni spomenik, ki meri kar 628 cm, so denar prispevali prebivalci in takratne družbenopolitične organizacije. Kip je delo kiparja Antuna Augustinčiča. Postavili so ga leta 1977.
Slovenija, Štajerska
Nestl Žgank (1909-2004) je bil direktor velenjskega rudnika, od leta 1950-1965 in človek z veliko empatije. Pravijo mu tudi oče Velenja. Bil je pobudnik gradnje lepih in svetlih bivališč za rudarje in njihove družine. To je bilo v nasprotju z "vizijo" takratnih vodilnih politikov, ki so zahtevali gradnjo kolonij in barakarskih naselij, kajti rudarji so prišli od drugod in so tu le začasno zato res ne potrebujejo tako modernih stanovanj. Nestl Žgank ni odstopil od svoje vizije in začelo je nastajati modernistično zasnovano Velenje. Leta 2009. so na Titovem trgu postavili spomenik kjer Nestl Žgank stoji ob maketi Velenja. Spomenik je ustvaril kipar Boštjan Drinovec, rojen leta 1973. v Ljubljani. 
Slovenija, Štajerska
Vila Bianca je bila zgrajena leta 1855. ob vznožju Velenjskega gradu. Ime je dobila po grofici Bianci Adamovich, ki je v njej živela v 19. stoletju. Ob vili je velik, ograjen park. Danes je v njej TIC, galerija, dvorane za različne razstave in prireditve pa tudi gostinska dejavnost je dobro zastopana s prijetnim lokalom imenovanim Bianca Gurmanka 😎
Slovenija, Štajerska
Vila Bianca stoji ob vznožju grajskega hriba. Ob njej so speljane stopnice do gradu.
Slovenija, Štajerska
Hiša na Starem trgu 2 je bila zgrajena v začetku 19. stoletja. Preuredili so jo konec 19. stoletja. Visoko pritlično hišo krasi dvoramno stopnišče s kovano ograjo. Hiša ima poudarjen osrednji del s pilastri in biforo v trapezno oblikovanem strešnem čelu
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša, na Starem trgu, iz druge polovice 19. stoletja
Slovenija, Štajerska
Pritlična hiša s strmo dvokapno streho na čop in podstrešjem je zgrajena v prvi polovici 18. stoletja. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1860, ko so hišo prenovili. 
Slovenija, Štajerska
Velenje, Stari trg, staro mestno jedro, strnjeno ob grajski hrib. Velenje se kot trg omenja že leta 1264. 
Slovenija, Štajerska
Simpatična pritlična hiška z baročno zasnovo iz 18. stoletja. V 19. st. so jo prenovili. Frčade so verjetno najnovejša pridobitev. 
Slovenija, Štajerska
Arkadni hodnik palače na Starem trgu
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev Karmelske Matere Božje stoji na manjši vzpetini v starem mestnem jedru Velenja. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1477. 
Zvonik župnijske cerkve Karmelske Matere Božje z zvonasto streho in hiši na Ljubljanski cesti, iz začetka 20. stoletja


Enodnevni izlet na Štajersko:


Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa


Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva




Vir: voden ogled
Rok Poles, Velenje Sprehod skozi mesto moderne, Mestna občina Velenje, 2013
dr. Ivan Stopar, Velenjski grad
RNKD
zloženke TIC Velenje

petek, 23. junij 2017

Domžale, slamnikarstvo in Festival

Izlet v Domžale? Zakaj pa ne. Nekateri pravijo, da Domžale nimajo starega mestnega jedra. toda v pisnih virih se kraj omenja že v začetku 13. stoletja. Trške pravice dobi šele leta 1925, ko so se združile štiri vasi: Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Študa. Rekla bi, da je Študa najstarejši del današnjega mesta in tudi njegovo staro mestno jedro. Središče le tega je Goričica z župnijsko cerkvijo, ki stoji na mestu stare cerkve, ki je bila obdana z dvojnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi kot obramba pred turškimi vpadi. Na začetku Ljubljanske ceste stojijo pritlične hiše z gospodarskimi poslopji iz konca 19. stoletja. Zelo izstopa secesijska palača Kulturni dom, nekdanja vinska klet pa tudi zgradba občine in gasilski dom, ki so nastale v začetku 20. stoletja.
Trg in mesto je močno zaznamovala zelo uspešna slamnikarska obrt. Iz manjših delavnic, ki so jih imeli domačini, se je s pomočjo Tirolcev slamnikarska obrt, tekom desetletij, razvila v industrijsko proizvodnjo. O tem pričajo številna poslopja, v katerih so se ukvarjali s slamnikarstvom. Uspešna obrt  ima tudi svoj Slamnikarski muzej, s stalno zbirko "300 let slamnikarstva na Slovenskem".
Na drugem koncu Domžal pa še vedno ob Ljubljanski cesti, se nahaja Češminov park, ki je bil glavni razlog za obisk mesta. 11. junija se je tu odvijala prireditev za vse "pasjeljubce", Festival za ljubitelje živali. 🐕
Osrednja Slovenija
Vila Kurzthaler, na Ljubljanski cesti, je bila zgrajena leta 1910. Zgradila sta jo brata Kurzthaler, ki sta se ukvarjala s slamnikarstvom. Čudovito vilo so gradili stavbeniki iz Benetk 
Osrednja Slovenija
Na stičišču Ljubljanske in Kolodvorske ulice stoji Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Domžal. Ustvarila sta ga kiparja Peter Loboda, ki je tudi avtor kipa Kristusa na župnijski cerkvi in Frančišek Smerdu ter kamnosek Franc Mežnar. Na kamnitih podstavkih je pet kipov, ki predstavljajo mater, upornika, borca, interniranca in ubežnika iz nemškega taborišča. Postavili so ga leta 1954.
Osrednja Slovenija
Nekdanja Nemška šola je bila zgrajena leta 1890. Šolo so obiskovali otroci družin, ki so s Tirolske prišli v Domžale in tu delali med slamnikarsko sezono, čez poletje pa so se vrnili domov. Po prvi svetovni vojni je šola prenehala z delovanjem. Leta 1926. je v zgradbi začela delovati prva banka v Domžalah. 
Osrednja Slovenija
Vogalna, nadstropna hiša, ki se tako lepa "prilega" stiku Ljubljanske in Kolodvorske ulice, je Menartova hiša. Zgradil jo je trgovec, na začetku 20. stoletja. Na žalost se je preveč zadolžil, zato je zgradba prešla v last banke. Verjetno ne te, ki danes domuje v prelepi palači. 😎
Osrednja Slovenija
Palača, v kateri danes domuje Občina Domžale, ima zelo pestro zgodovino lastnikov in najemnikov. Zgradbo so zgradili tirolski podjetniki leta 1874. Sprva je bila nadstropna stavba, v kateri je bila slamnikarska tovarna. Ko so, leta 1927, prenehali s proizvodnjo, je zgradbo kupil trgovec Anton Volk. V pritličju je uredil skladišče za žito, v zgornjem nadstropju pa stanovanjske prostore. Ob vili je uredil tudi park s sprehajalnimi potmi. Po drugi vojni so zgradbo prenovili in ji dodali nadstropje. V njej so gostovali pošta, zdravstveni dom pa sodišče pa verjetno še kdo. Ob palači je še vedno urejen park s paviljonom, za različne prireditve na prostem
Osrednja Slovenija
Kulturni dom Franca Bernika. Nadstropna palača v slogu secesije, je bila zgrajena leta 1910, kot Društveni dom, na pobudo duhovnika, gospodarstvenika in pisatelja Franca Bernika ter po načrtih arhitekta Franca Ravnikarja. 
Osrednja Slovenija
Palača Kulturnega doma je zgrajena v obliki črke L. V njej je danes Glasbena šola, dvorana za kino predstave in druge prireditve
Osrednja Slovenija
Visoko pritlična, podkletena secesijska zgradba, ki je dolga kot ponedeljek, je bila zgrajena leta 1910. Nastajala je pod taktirko istega moža, ki je gradil sosednji Kulturni dom, Franca Ravnikarja. Stavba je bila zgrajena po naročilu Antona Mullerja, gostilničarja in vinskega trgovca. Take zgradbe je Muller videval na svojih trgovskih poteh po Panonski nižini. Bil je tako navdušen nad njimi, da si je tudi sam omislil eno. Imela je veliko vinsko klet in trgovino z vinom pa tudi stanovanjske prostore za številno družino
Osrednja Slovenija
Osrednji del secesijske, nekdanje Mullerjeve vinske kleti
Osrednja Slovenija
Gasilski dom Stob z letnico 1906. Arhitekt in tesarski mojster Franc Ravnikar, je imel na današnji Ljubljanski ulici, v Domžalah, kar precej naročil in dela. Tudi gasilski dom s secesijskimi elementi in stolpičem na dvokapni strehi, je njegovo delo. 
Osrednja Slovenija
Pritlična stanovanjska hiša s podstrešjem in frčado je značilna za Domžale konec 19. stoletja
Osrednja Slovenija
Dvojna frčada s pilastri in lesenim zatrepom na eni izmed zapuščenih hiš
Osrednja Slovenija
Tudi v Domžalah imajo radi beneško rdečo barvo 😎

Osrednja Slovenija
Lepo obnovljena pritlična hiša s pravokotnim tlorisom, dvokapno streho in podstrešjem
Osrednja Slovenija
Simpatična domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, iz sredine 19. stoletja. Pritlična, zidana hiša, s kamnito obrobo in kovano mrežo na oknih, s podstrešjem in obvezno frčado. Gospodarsko poslopje krasijo opečne prezračevalne line v obliki bifore s polkrožnim zaključkom
Osrednja Slovenija
Godbeni dom in Slamnikarski muzej na Kajuhovi 5. Zgrajen je bil med leti 1925 do 1929. Leta 2012. so v zgradbi uredili Slamnikarski muzej s stalno zbirko "300 let slamnikarstva". 
Osrednja Slovenija
Niša na pročelju, z znakom domžalske godbe in letnico 1926
Osrednja Slovenija
Spominska plošča trem godbenikom, padlim v drugi vojni. Ploščo z nadstreškom so odkrili leta 1954.
Osrednja Slovenija
Beli poni v Češminovem parku, na prireditvi Festival za ljubitelje živali (11. junij 2017)
Tačke pomagačke
V Češminovem parku sem srečala člane Društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Bugi je najdenček, ki je bil ob prihodu v hišo svoje vodnice, zelo ubogi. Vsi, ki so skrbeli zanj, so govorili kako je kuža "bugi" in tako je dobil ime Bugi. Danes ni nič več "bugi", temveč Bugi - terapevtski kuža 😍
Osrednja Slovenija
Tudi bernski planšarski pes je Tačka pomagačka. Kljub vročemu dnevu je terapevt nasmejan 😍
Osrednja Slovenija
Zajčevo znamenje ob Češminovem parku. Leta 1936. ga je postavil oče v zahvalo za sinovo življenje. Znamenje je bilo del vrtne ograje in hiše družine Zajec, ki ne stoji več. 
Ljubljanska cesta
Gostilna Keber je bila odprta leta 1785. Kljub temu, da je hiša od tistih let, močno predelana pa še vedno ponosno nosi letnico ustanovitve na svojem pročelju. Je najstarejša, še delujoča gostilna v Domžalah. Stoji v bližini Češminovega parka.
Osrednja Slovenija
Povževo znamenje, ob nekdanji Povževi slamnikarski tovarni. 
Osrednja Slovenija
Bratje Oberwalder s Tirolske, so na mestu nekdanje Povževe domačije, leta 1882. ustanovili slamnikarsko tovarno
Osrednja Slovenija
Nekoč tovarna slamnikov in klobukov, nato Univerzale, danes pa ...
Osrednja Slovenija
Tirolska družina Oberwalder je leta 1908. zgradila novo, sodobno tovarno z vodno turbino, parnim strojem in električnimi motorji. Na leto so izdelali 400.000 slamnikov in jih prodajali v Avstrijo, Romunijo, na Češko in Madžarsko. Leta 1936. se je podjetje preimenovalo v Univerzale in še naprej so izdelovali slamnike. Leta 1956. je postalo last države in začeli so izdelovati tudi konfekcijo. Leta 1964. so izdelali rekordnih 300.377 slamnikov. Prodajali so jih predvsem v Vojvodino in Dalmacijo. Leta 2003. je tovarna prenehala z delovanjem in tako se je zaključila uspešna doba slamnikarstva na Domžalskem.
Osrednja Slovenija
Zaprta, zidana kapelica z zunanjo poslikavo iz konca 19. stoletja
Osrednja Slovenija
Sv. Florjan, zavetnik gasilcev. Poslikava na pročelju hiše na Slamnikarski ulici
Osrednja Slovenija
Dvonadstropna upravno - stanovanjska zgradba, zgrajena leta 1913. Oberwalder, lastnik tovarne slamnikov je zgradil stanovanja za svoje delavce, ki so prihajali iz Tirolske.
Osrednja Slovenija
Flerinova hiša je zgrajena leta 1895. Zgradil jo je Jože Flerin, trgovec in gostilničar, po vzoru Harakove hiše, ki stoji nasproti in sta videti kot dvojčici 😎
Osrednja Slovenija
Čas za kavo in "kafič" kot dnevna soba iz konca šestdesetih 😊
Osrednja Slovenija
Nekdanja slamnikarska delavnica ob Kolodvorski ulici je danes spremenjena v notarske pisarne
Osrednja Slovenija
Zgradbo v historičnem slogu, na Kolodvorski ulici, je dal zgraditi Jakob Oberwalder. V njej je uredil kolodvorsko restavracijo. Danes v njej domuje Študentski servis, ki je zgradbo tudi prenovil.

Povezano:

Cerkev Marijinega Vnebovzetja

Vir: Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas, 2013
Register NKD