Prikaz objav z oznako grad. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako grad. Pokaži vse objave

sobota, 06. april 2019

Osp, raj za plezalce in jamarje ter grad Strmec - Socerb

Slikovita vasica Osp, ki leži pod kraškim robom, je v svoji dolgi zgodovini doživela kar pestro dogajanje. Tu je v 11. stoletju gospodarila tržaška škofija, kasneje koprska, leta 1500. je spadala vasica pod mogočne Benetke. Konec 15. stoletja so jo razdejali Turki, na začetku 17. stoletja pa še Uskoki. Nič bolje se ji ni godilo med obema vojnama in med drugo svetovno vojno. Kljub burni zgodovini se je vasica nekako ohranila in vedno znova zaživela. Tako je še danes. V kamnitih hišah živijo ljudje, ki se ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom, še bolj pa s turizmom. Znamenita osapska stena privablja številne plezalce, bližnja jama, kjer izvira Osapska reka pa jamarje in potapljače.

Za vse nas, ki se ne navdušujemo nad adrenalinskimi športi, je sprehod skozi slikovito kraško vasico zanimiv in navdihujoč.

Velja obiskati tudi grad Strmec - Socerb. Stoji na robu previsne stene, na meji med celino in Slovensko Istro. Če je sreča mila, si lahko ogledamo tudi notranjost gradu, oziroma kar je od njega še ostalo. Nam ni bilo dano, očitno smo bili prezgodnji. Nas je pa pred zaprtimi vrati pričakal "grajski" maček, ki nas je bil zelo vesel, jaz pa tudi. Tudi s ploščadi ob gradu je lep pogled na okoliške griče pa vse do tako ljubega mi morja in Kopra.

Slovenija, J. Primorska
Nad vasjo Osp se dviga 200 metrov visoka stena, ki je bila prvotno dom številnih ptic. Danes si jo delijo s plezalci iz cele Evrope. Pravijo, da so si steno pravično razdelili in eni drugim ne hodijo v vas 😎
Slovenija, J. Primorska
Približno 500 metrov široka stena, nad vasjo Osp, je zelo priljubljena med plezalci pa tudi za ptice je dovolj prostora. Kjer je volja, tam je pot, pravijo 😊
Slovenija, J. Primorska
Nadstropna kamnita hiša ima na sklepniku delno ohranjenega portala letnico 1834. Pravijo, da je arhitektura hiše značilna za Kraški rob. 
Slovenija, J. Primorska
Zazidan stari portal z letnico 1834
Slovenija, J. Primorska
Spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Ospu. Leta 2016. so krajani dodali še spominsko ploščo v spomin na duhovnika, narodnega buditelja in vodjo upora proti fašizmu, Franca Malalana (1891-1960)
Slovenija, J. Primorska
Pogled na cerkev sv. Tomaža
Slovenija, J. Primorska
Nekoč prva slovenska ljudska šola v Istri, danes Gasilski dom v Ospu
Slovenija, J. Primorska
Spominska tabla na pročelju Gasilskega doma
Slovenija, J. Primorska
Koker španjel, čuvaj Gasilskega doma 💜
Slovenija, J. Primorska
Kamnita portala
Slovenija, J. Primorska
Nadstropna kamnita hiša v Ospu in črnokalski viadukt v ozadju
Slovenija, J. Primorska
Kamniti portal z letnico 1894 in imenom Josip Vodopivec. Glede na to, da je na sklepniku križ, je bil gospod po vsej  verjetnosti duhovnik.
Slovenija, J. Primorska
Cerkev sv. Tomaža Apostola so zgradili okoli leta 1600.
Slovenija, J. Primorska
Dvoosna in dvonadstropna hiša ob zvoniku
Slovenija, J. Primorska
Zvonik cerkve sv. Tomaža v Ospu stoji samostojno in kar je nenavadno, od cerkve ga loči vaška cesta
Slovenija, J. Primorska
Podružnična cerkev sv. Tomaža stoji v središču starega vaškega jedra. Nastala je okoli leta 1600. 
Slovenija, J. Primorska
Vasica Osp, ki je ena najstarejših vasic v Sloveniji in viadukt Črni Kal. 1065 metrov dolg viadukt, nad Osapsko dolino, je največji objekt te vrste v Sloveniji.
Slovenija, J. Primorska
Strnjen niz kamnitih hiš je zaključen z znamenjem, ki je danes zapuščeno. 
Slovenija, J. Primorska
Na eni strani kapelica na drugi pa ...
Slovenija, J. Primorska
... vaški vodnjak, ki so ga nekoč uporabljali vaščani
Slovenija, J. Primorska
Osapska reka izvira v Osapski jami in teče tudi skozi Osp. Kadar ne presahne, kot je ob našem obisku v prvi polovici novembra 2018.
Slovenija, J. Primorska
Ob Osapski reki so imeli nekoč tudi mlin
Slovenija, J. Primorska
Kamniti most s kamnito ograjo in dvema lokoma so zgradili sredi 19. stoletja. Dno Osapske reke je obloženo s kamnitimi ploščami in prodniki.
Slovenija, J. Primorska
Nekoč je bila mogočna osapska domačija
Slovenija, J. Primorska
Slovenija, J. Primorska
Osp, staro vaško jedro z dominantno cerkvijo sv. Tomaža
Slovenija, J. Primorska
Grad nad vasico Socerb se imenuje tudi Strmec. Poznamo ga bolj po imenu Socerb. Njegov nastanek datirajo v 11. stoletje.
Slovenija, J. Primorska
Pod kraškim robom
Slovenija, J. Primorska
Grad Strmec - Socerb je nastal v 11. stoletju. V nekaj stoletjih je preživel burno zgodovino. Želeli so si ga Benečani in Tržačani. V  njem so živele različne plemiške družine, nazadnje grofje iz Modene. Leta 1780. je v grad udarila strela in od takrat naprej ni bil več primeren za bivanje. Danes je na gradu kavarnica. Ob lepem in jasnem vremenu se vidi daleč na okoli.
Slovenija, J. Primorska
Crkljanček, "grajski" maček 💚
Slovenija, J. Primorska
Vasica Socerb v jesenskih barvah. Središče vasi je cerkev posvečena sv. Socerbu. Svetnik Socerb naj bi bil po rodu iz Trsta in naj bi prebival v Socerbski jami. Od tod poimenovanje vasi in gradu.
Slovenija, J. Primorska
Slovenija, J. Primorska
Strelne line 
Slovenija, J. Primorska
Vzhodni obrambni zid gradu Strmec oziroma Socerb. Južna stran stoji na robu prepadnih sten

Povezano, enodnevni izlet v Slovensko Istro:




Vir: voden ogled
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005
Register NKD

petek, 18. maj 2018

Velenje, staro in novo mestno jedro

Velenje, mesto v Šaleški dolini, je najbolj prepoznavno po rudniku in tovarni Gorenje. Poleg Nove Gorice, ga imamo za najmlajše mesto v Sloveniji. Toda mlado mesto ima tudi svoje staro mestno jedro, ki se je kot trg pojavilo v pisnih virih že leta 1275. To je današnji Stari trg s cerkvijo Matere Božje in hišami, ki strnjene oklepajo grajski hrib.
Tudi Velenjski grad je začel nastajati v tem času. Skozi stoletja se je širil, dograjeval in spreminjal svoj videz. Zadnja, ki sta grad predelala sta bila Karl in Bianca Adamovich, ki sta zgradila tudi veliko vilo ob vznožju grajskega hriba in na začetki starega trškega jedra. V razkošnih grajskih sobanah je bilo veliko lepega pohištva in opreme. Po drugi svetovni vojni so ostale samo sobane. V njih se je naselil Muzej Velenje z zanimivimi stalnimi in občasnimi razstavami.
Danes je Velenje lepo urejeno modernistično mesto, tako urbanistično kot arhitekturno. Velike zasluge gredo nekdanjemu direktorju rudnika Nestlu Žganku. Ta se je odločil, da bodo za rudarje, ki svoj delovni dan preživijo pod zemljo, zgradili svetla stanovanja, okoli stanovanjskih blokov pa bo veliko zelenic in parkov. Ta idilična zamisel mu je tudi uspela. In to kljub ostremu nasprotovanju takratnega državnega vodstva, ki je trdilo, da rudarji pa res ne potrebujejo tako razkošnih stanovanj. Velenjčani so svojemu dobrotniku in človeku z veliko empatije, postavili spomenik na Titovem trgu.
Za sprehod po modernističnem Velenju priporočam vodnik "Velenje - Sprehod skozi mesto moderne", avtor je Rok Poles.

Slovenija, Štajerska
Zasnova Velenjskega gradu je iz 13. stoletja. Tekom stoletij se je grad širil, dobil obrambno obzidje, celo dvojno pa tudi več obrambnih stolpov. Grad stoji na 66 m visokem griču.
Slovenija, Štajerska
V stavbi s stopničastim čelom so bili nekoč hlevi. Danes je v hlevu samo mastodont. Velenjski grad je imel tudi notranje obrambno obzidje. 
Slovenija, Štajerska
Okrogli grajski stolp s konzolnim vencem. Na njem je niz strelnih lin in izlivnic za smolo.
Slovenija, Štajerska
Kamnit vhodni portal
Slovenija, Štajerska
Grba Karla in Biance Adamovich, predzadnja lastnika Velenjskega gradu. Na heraldični tabli je letnica 1858, ko sta grad prenovila. Zadnji lastnik gradu je bil grof Coronini - Kromberk. Kupil ga je leta 1918. Grad je bil v njegovi lasti vse do druge svetovne vojne. Danes je v njem muzej.
Slovenija, Štajerska
Arkadno dvorišče in arkadni hodnik v nadstropju Velenjskega gradu.
Slovenija, Štajerska
Trgovina iz začetka 20. stoletja. Nekaj malega je tudi iz 21. 😊
Slovenija, Štajerska
Kamniti vodnjak na arkadnem dvorišču Velenjskega gradu. Vodnjak je imel cisterno v katero je tekla voda z grajske strehe
Slovenija, Štajerska
Kamnito stopnišče
Slovenija, Štajerska
Na Velenjskem gradu, ki je danes mestni muzej s številnimi zbirkami, imajo tudi prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja. Takrat so uporabljali leseno igralo, ki bi mu danes lahko rekli fliper 
Slovenija, Štajerska
Hladilna skrinja
Slovenija, Štajerska
Kavni mlinček ali bolje rečeno mlin 😎
Slovenija, Štajerska
Umetelno izrezljano leseno ogrodje glasbene skrinje
Slovenija, Štajerska
Prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja
Slovenija, Štajerska
Točilni pult
Slovenija, Štajerska
"Delu čast in oblast". Je še tako! 😎
Slovenija, Štajerska
Danes je v Muzeju Velenje, na Velenjskem gradu, na ogled postavljeno kar nekaj stalnih muzejskih zbirk. Med njimi je zbirka kiparja Cirila Cesarja, rojenega leta 1923. v Mozirju
Slovenija, Štajerska
Na železnih vratih, ki vodijo v notranjost gradu, so približno meter visoka vratca, skozi katera so vstopali in izstopali ljudje, ne da bi odpirali velika in težka vhodna vrata. Na vratcih je strelna lina
Slovenija, Štajerska
Pogled z Velenjskega gradu na novo Velenje
Slovenija, Štajerska
Grajska kapela ima na portalu letnico 1660.
Slovenija, Štajerska
Detajl kamnitega portala grajske kapele z letnico 1660.
Slovenija, Štajerska
Nad tunelom stoji ostanek gradu Šalek. Po njem je dobila ime Šaleška dolina. Grad se prvič omenja že leta 1287. Kar je ostalo od gradu je večnadstropni, trioglati stolp, kar je redkost na Slovenskem. 
Slovenija, Štajerska
Dovozna pot med notranjim in zunanjim obrambnim obzidjem.
Slovenija, Štajerska
Smučarske skakalnice ob Velenjskem gradu. Na starih razglednicah je videti, da je bil nekoč, ob vznožju današnjih skakalnic, lepo urejen park
Slovenija, Štajerska
Stojan Batič, Onemele puške, Titov trg Velenje, 1971.
Slovenija, Štajerska
Fontana in spomenik kiparja Stojana Batiča z naslovom Onemele puške iz leta 1971. Skulptura je simbol Miru. Navzdol obrnjene puške prehajajo v človeške figure. Na plošči ob fontani so vklesana imena 668 padlih borcev in žrtev fašizma v Velenju med drugo svetovno vojno.
Slovenija, Štajerska
Rudarska stolpnica je zgrajena v 60-ih letih 20. stoletja po načrtih arhitektov Mirana Miheliča in Ilije Arnautoviča. Leta 1962. so postavili pet takih stolpnic v Savskem naselju v Ljubljani. Poznamo jih kot Savske stolpnice. Rudarska stolpnica v Velenju ima en dodatek. Na strehi je, okoli strojnice dvigala, oblikovan rudarski Srečno in rudarski znak
Slovenija, Štajerska
Kulturni dom na Titovem trgu je avtorsko delo Plečnikovega študenta, arhitekta Otona Gasparija (1911-1991). Kulturni dom v Velenju so zgradili leta 1959. Ob njem je najnovejša pridobitev mesta, solarna polnilnica mobilnih naprav.
Slovenija, Štajerska
Reliefna mreža na pročelju Doma kulture je delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1960. Imenuje se Muze umetnosti. Predstavlja glasbeno, dramsko in likovno umetnost.
Slovenija, Štajerska
Kip Mati z otrokom je ustvaril kipar Stojan Batič Postavljen je ob Galeriji Velenje.
Slovenija, Štajerska
Velenjčani svojega Tita ne dajo. Za impozantni spomenik, ki meri kar 628 cm, so denar prispevali prebivalci in takratne družbenopolitične organizacije. Kip je delo kiparja Antuna Augustinčiča. Postavili so ga leta 1977.
Slovenija, Štajerska
Nestl Žgank (1909-2004) je bil direktor velenjskega rudnika, od leta 1950-1965 in človek z veliko empatije. Pravijo mu tudi oče Velenja. Bil je pobudnik gradnje lepih in svetlih bivališč za rudarje in njihove družine. To je bilo v nasprotju z "vizijo" takratnih vodilnih politikov, ki so zahtevali gradnjo kolonij in barakarskih naselij, kajti rudarji so prišli od drugod in so tu le začasno zato res ne potrebujejo tako modernih stanovanj. Nestl Žgank ni odstopil od svoje vizije in začelo je nastajati modernistično zasnovano Velenje. Leta 2009. so na Titovem trgu postavili spomenik kjer Nestl Žgank stoji ob maketi Velenja. Spomenik je ustvaril kipar Boštjan Drinovec, rojen leta 1973. v Ljubljani. 
Slovenija, Štajerska
Vila Bianca je bila zgrajena leta 1855. ob vznožju Velenjskega gradu. Ime je dobila po grofici Bianci Adamovich, ki je v njej živela v 19. stoletju. Ob vili je velik, ograjen park. Danes je v njej TIC, galerija, dvorane za različne razstave in prireditve pa tudi gostinska dejavnost je dobro zastopana s prijetnim lokalom imenovanim Bianca Gurmanka 😎
Slovenija, Štajerska
Vila Bianca stoji ob vznožju grajskega hriba. Ob njej so speljane stopnice do gradu.
Slovenija, Štajerska
Hiša na Starem trgu 2 je bila zgrajena v začetku 19. stoletja. Preuredili so jo konec 19. stoletja. Visoko pritlično hišo krasi dvoramno stopnišče s kovano ograjo. Hiša ima poudarjen osrednji del s pilastri in biforo v trapezno oblikovanem strešnem čelu
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša, na Starem trgu, iz druge polovice 19. stoletja
Slovenija, Štajerska
Pritlična hiša s strmo dvokapno streho na čop in podstrešjem je zgrajena v prvi polovici 18. stoletja. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1860, ko so hišo prenovili. 
Slovenija, Štajerska
Velenje, Stari trg, staro mestno jedro, strnjeno ob grajski hrib. Velenje se kot trg omenja že leta 1264. 
Slovenija, Štajerska
Simpatična pritlična hiška z baročno zasnovo iz 18. stoletja. V 19. st. so jo prenovili. Frčade so verjetno najnovejša pridobitev. 
Slovenija, Štajerska
Arkadni hodnik palače na Starem trgu
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev Karmelske Matere Božje stoji na manjši vzpetini v starem mestnem jedru Velenja. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1477. 
Zvonik župnijske cerkve Karmelske Matere Božje z zvonasto streho in hiši na Ljubljanski cesti, iz začetka 20. stoletja


Enodnevni izlet na Štajersko:


Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa


Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva




Vir: voden ogled
Rok Poles, Velenje Sprehod skozi mesto moderne, Mestna občina Velenje, 2013
dr. Ivan Stopar, Velenjski grad
RNKD
zloženke TIC Velenje