Prikaz objav z oznako gotika. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako gotika. Pokaži vse objave

torek, 13. november 2018

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga kot graščak

V meglenem jutru smo se odpravili na enodnevni izlet po naši lepi Sloveniji. Pot nas je vodila na Dolenjsko, v Temeniško in Mirnsko dolino. Prva postaja, Trebnje. Staro mestno jedro se je razvilo okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ob reki Temenici. Na drugi strani reke stoji Trebanjski grad, ki je bil nekaj časa v lasti družine Baraga. Družina se je priselila iz bližnje Male vasi, ko je bil naš znameniti misijonar in škof Friderik Baraga, star samo dve leti. Krstili so ga v cerkvi sv. Jurija, v Dobrniču. Po očetovi smrti je grad podedoval. V njegovi lasti je bil 12 let, vse do leta 1824, ko ga je podaril svoji sestri in se odpravil na svojo misijonarsko pot, v Ameriko, med Indijance.

Naš cilj je bil ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Zunanja, gotska arhitektura skriva baročno notranjost. Ob našem obisku so cerkev temeljito obnavljali. Tako nismo videli stranskih oltarjev in Križevega pota iz sredine 19. stoletja, ki ga je ustvaril baročni slikar Matevž Langus. Zato pa smo videli gotske freske, ki so jih odkrili na stenah in mogočni glavni, baročni oltar iz leta 1765. Strop prezbiterija krasi freska Marijino kronanje in evangelisti iz leta 1904, ki jo je ustvaril slikar Matija Koželj.

Po ogledu smo se iz Trebnjega, koder poteka tudi 15 poldnevnik, odpravili naprej, proti Veseli gori.

Slovenija, Dolenjska
Detajl, osrednji del spomenika padlim v prvi svetovni vojni, predstavlja Jezusa in vojaka s sklonjeno glavo.
Slovenija, Dolenjska
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in šilasta gotska okna cerkve Marijinega vnebovzetja. Spomenik so postavili leta 1933. Podpisani avtor je mojster Lipovš iz Mirne, vendar so kipa, Jezusa in vojaka, pripisali kiparju Frančišku Smerduju. Ob straneh stojita granati z imeni padlih.
Slovenija, Dolenjska
Župnišče v Trebnjem ima obliko črke L. Začetki zgradbe segajo v 15. stoletje. V 17. in na začetku 20. stoletja so jo predelali. Na travnatem dvorišču stoji indijanski šotor, v spomin na znamenitega krajana, misijonarja Friderika Barage.
Slovenija, Dolenjska
Kamniti, pravokotni portal župnišča s pilastroma in angelskima glavicama ima letnico 1907. V tem letu so zunanjost zgradbe znova predelali.
Slovenija, Dolenjska
Silhueta misijonarja in škofa Friderika Barage, na pročelju župnišča.
Slovenija, Dolenjska
Pozno gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Baragovem trgu v Trebnjem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastala v 15. stoletju.
Slovenija, Dolenjska
Zvonik z gotskimi odprtinami, gotskim delilnim zidcem in gotsko šilasto streho se dviga nad glavnim portalom. Visok je 54 metrov.

Slovenija, Dolenjska
Litoželezna nagrobna plošča na zunanji steni cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Alois Ritter von Fodransperg (8.12.1800 - 8.12.1837) Član plemiške rodbine Fodransperg. Njihov grb, na dnu plošče ima poleg habsburškega orla tudi poštni rog, kar kaže na to, da so se ukvarjali tudi s pošto.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotska arhitektura, baročna notranja oprema
Slovenija, Dolenjska
Cerkveni strop je poslikan s cvetličnimi motivi
Slovenija, Dolenjska
Fresko, Marijino kronanje, na obokanem stropu prezbiterija, je naslikal Matija Koželj, leta 1904. Na vogalih je naslikal štiri evangeliste. 
Slovenija, Dolenjska
Glavni baročni oltar je nastal leta 1765. V središču oltarja je Marija z Jezusom. Na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni strani stojita sv. Ana in sv. Pavel. V atiki je sv. Trojica. 
Slovenija, Dolenjska
Pogled skozi gotski prehod
Slovenija, Dolenjska
Plemiška loža
Slovenija, Dolenjska
Kor z orglami
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Vitraj
Slovenija, Dolenjska
Pri obnovi cerkve, so pod beležem našli čudovito fresko
Slovenija, Dolenjska
Baročna prižnica
Slovenija, Dolenjska
Gotska spovednica
Slovenija, Dolenjska
Nagrobna plošča s tremi Rimljani
Slovenija, Dolenjska
Friderik Irenej Baraga, škof in slovenski misijonar se je rodil 28.6.1797. v bližnji Mali vasi. Umrl je 19.1.1868. v ameriškem mestu Marquette, v državi Michigan. V tamkajšnji cerkvi je tudi pokopan. Kip Friderika Barage, ki stoji ob župnijski cerkvi je izdelal kipar France Gorše, leta 1978. Ob spomeniku se začne tudi Baragova pot, 18 kilometrov dolga pohodna pot, ki vodi skozi kraje, ki jih je zaznamoval naš misijonar.
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Zazidano gotsko okno  
Slovenija, Dolenjska
Ob cerkvi stoji Begičev spomenik nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Spomenik so postavili leta 2012.
Slovenija, Dolenjska
Grad Trebnje od starega mestnega jedra loči reka Temenica. V gradu je od svojega drugega leta živel Friderik Irenej Baraga. Od leta 1812. do 1824. je grad podedoval in tako postal graščak. Pozneje je grad podaril svoji sestri in se odpravil na misijonarsko pot. 
Slovenija, Dolenjska
Trebnje, staro mestno jedro s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in Baragovo galerijo. Most čez reko Temenico ima del, ki je namenjen pešcem, tlakovan z lesenimi železniškimi pragovi. 

Povezano:

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu

Vir: trebnje.si
Register NKD
zupnija-trebnje.rks.si
France Režun, Naši kraji, Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, 1992
 

torek, 23. oktober 2018

Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije

Nekdanja mogočna kartuzija Bistra leži ob robu Ljubljanskega barja, približno na polovici poti med Vrhniko in Borovnico. Leta 1255. jo je ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheim. Samostan je dobil v last zemljišča, ki so bila na področju današnje Borovnice, Vrhnike, Cerknice in Logatca. Imeli so tudi vinograde v Vipavi in Kopru. Kartuzija s svojimi poslopji objema izvir reke Bistre, ki je pritok Ljubljanice. Kljub vodnemu viru je samostan nekajkrat zajel požar pa tudi potresi mu niso prizanašali. Kartuzija je delovala do leta 1782. ko jo je cesar Jožef II z dekretom ukinil, tako kot mnoge druge.

Leta 1826. je samostan in posestvo, na dražbi, kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. Samostan se je prelevil v veleposestvo in dobil novo ime, grad Bistra. Po drugi svetovni vojni so grad nacionalizirali. Od leta 1951. so vanj naselili muzej. Tako je nastal Tehnični muzej Slovenije. V lepo obnovljenih prostorih, obdanih s parkom in reko Bistro, si lahko ogledamo številne zbirke: Titove starodobne avtomobile, rekonstrukcijo mlina in kovačije, zgodovino tiskarstva, razvoj tekstilne tehnologije na Slovenskem, gozdarski in lesarski oddelek in še marsikaj.

Ob ogledu nekdanje kartuzije in številnih muzejskih zbirk nam čas hitro mine. V lepem vremenu je tudi sprehod po parku čudovit. Super ideja za krajši izlet.

Slovenija
Čeprav so bili kartuzijani oproščeni plačevanja cestnin in mostnin pa so sami najverjetneje za prehod čez njihovo posest pobirali cestnino
Slovenija
Severna stran nekdanjega kartuzijanskega samostana z obrambnim stolpom, ki so ga zgradili skupaj z obzidjem, za obrambo pred Turki, v 15. stoletju.
Slovenija
V objemu nekdanjega samostana izvira reka Bistra
Slovenija
Križno obokan prehod na starem vhodu v kartuzijanski samostan Bistra
Slovenija
Stari baročni vhod na dvorišče kartuzije Bistra. Zaključuje ga manjši stolp
Slovenija
Del baročnega pročelja
Slovenija
Slovenija
Cvetoči arkadni hodnik
Slovenija
Zazidan mali gotski portal
Slovenija
Spominska plošča
Slovenija
Skozi kartuzijo Bistra je speljana regionalna cesta Vrhnika - Borovnica
Slovenija
Piccolo 6 HP. Mali avto so izdelali v Tovarni kmetijske mehanizacije Ruppe v Nemčiji. Izdelovali so jih med leti 1904. do 1912. Največja hitrost, ki jo je dosegel mali lepotec je bila 40 km na uro
Slovenija
BMW 315. Muzejski eksponat v Tehničnem muzeju Bistra nosi letnico 1935. Avto srednjega cenovnega razreda je dosegal hitrost do 100 km na uro
Slovenija
Naš ljubi Tomos 😎 Muzejski Tomos D 5 s je dirkalni motor iz leta 1962. Z muzejskim dirkalnikom so tekmovali v Veliki Britaniji. Tomosova dirkalna kolesa so zmagovala na dirkah po Jugoslaviji pa tudi na Švedskem in Nizozemskem
Slovenija
Torklja oziroma stiskalnica za pridelavo olja
Slovenija
Leseni mostiček nas pripelje do zgradbe v kateri je tekstilni oddelek
Slovenija
Vodna žaga, ki jo je postavil veleposestnik Galle. 
Slovenija
Samostansko muzejska idila v Bistri
Slovenija
Kartuzija Bistra leta 1679. kot jo je videl Janez Vajkard Valvazor
Slovenija
Bistriški grb
Slovenija
Slovenija
Sv. Hubert s svojim jelenčkom na dvorišču samostana. 
Slovenija
Stari vhod v samostan z dvoriščne strani
Slovenija
Sončna ura
Slovenija
Sončna ura z letnico 1669
Slovenija
Freska na pročelju osrednje zgradbe ob glavnem dvorišču
Slovenija
Samostanski trakt z arkadami v pritličju in arkadnim hodnikom
Slovenija
Stopnišče z železnimi kovanimi vrati
Slovenija
Kamniti gotski portal
Slovenija
Kamniti podstavek z reliefom
Slovenija
Razstavna dvorana lesarstva z repliko drevaka
Slovenija
Kaj vse lahko naredimo iz lesa? Tudi stol v obliki babuške 😊
Slovenija
Arkadni hodnik z lesenim tlakovanjem
Slovenija
Pogled na glavno samostansko dvorišče
Slovenija
Osrednja zgradba kartuzije s fresko in vogalnim pomolom. V njej je razstava gozdarstva in lesarstva
Slovenija
Ročna črpalka
Slovenija
Križni hodnik z gotskimi odprtinami je najstarejši ohranjeni del nekdanje kartuzije Bistra. Ob njem je nekoč stala srednjeveška cerkev
Slovenija
Pomol na konzolah nad križnim hodnikom
Slovenija
Tlakovanje nekdanjega atrija ob križnem hodniku
Slovenija
Prehod med atrijem in križnim hodnikom
Slovenija
Rebrasto obokan križni hodnik
Slovenija
Sklepnik s cvetličnim motivom
Slovenija
Konzola, zaključek kamnitega rebra
Slovenija
Rimski nagrobnik iz prve polovice 3. stoletja. Našli so ga v Bistri kamor so ga najverjetneje prinesli od drugod. Kje je stal prvotno ni znano
Slovenija
Samostanski park
Slovenija
Križni hodnik in stari drevak
Slovenija
Slovenija
Samostanski park in sprehajalne poti
Slovenija
Kartuzija Bistra je bila ustanovljena leta 1255. in je delovala vse do 1782, ko jo je Jožef II. z dekretom razpustil
Slovenija
Mokrišče, bajer
Slovenija
Lesena vodna zapornica
Slovenija
Paviljon na robu samostanskega parka
Slovenija
Mlin na vodni pogon
Slovenija
Kovačija na vodni pogon
Slovenija
Leseni mostiček nad deročo Bistro
Slovenija
Ruperčičev mlin za žito nosi letnico 1884. Poimenovan je po zadnjem lastniku, ki ga je uporabljal do leta 1977. Mlin je stal ob potoku Derečinka, v vasi Kamnje pri Šentrupertu. Od leta 1989. ga lahko občudujemo v Tehničnem muzeju Slovenije, v Bistri
Slovenija
Kovaško kladivo na vodni pogon, kakršno so uporabljali v 19. stoletju, imenovano repač. V muzeju stoji rekonstrukcija kovačije Rosenhof z Mute
Slovenija
Valjasti mehovi ali puhala na vodni pogon. Batuje, Vipavska dolina
Slovenija
Titov Rolls Royce letnik 1952. 
Slovenija
Titov Cadillac, model Fleetwood Convertible Sedan, V 12, letnik 1936. Hitrost do 140 km na uro
Slovenija
Titov Cadillac, model Eldorado series 62 Convertible Coupe, letnik 1954/55. Kdorkoli ga je že vozil je lahko dosegel hitrost do 160 km/h
Slovenija
Gasilski avto, ki je bil sprva osebni avtomobil. Izdelali so ga okoli leta 1920. v avstrijski tovarni, ki jo je ustanovil Janez Puh. Po drugi svetovni vojni so ga v Tekstilni tovarni Prebold predelali za potrebe gasilske enote. 
Slovenija
Nadstropna, podolgovata zgradba ob nekdanji kartuziji Bistra datira v 19. stoletje. V njej je bila že od nekdaj gostilna. Tako je tudi danes. Poleg gostilne je v njej tudi hotel.
Slovenija
Ob Prazniku borovnic smo se iz Borovnice do Bistre zapeljali s starodobnikom. Bili smo opaženi 😎


Povezano:

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja


Vir: informativne table v Tehničnem muzeju Bistra
dediščina.si
zloženke