Prikaz objav z oznako gotika. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako gotika. Pokaži vse objave

sreda, 28. november 2018

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Slovenija
Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.
Slovenija
Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 
Slovenija
Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 
Slovenija
Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije
Slovenija
Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo
Slovenija
Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom
Slovenija
Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 
Slovenija
Šentrupert na Dolenjskem
Slovenija
Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 
Slovenija
Slovenija
Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...
Slovenija
Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 
Slovenija
Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.
Slovenija
Gotska zakramentalna hišica
Slovenija
Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 
Slovenija
Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo
Slovenija
Cerkvene klopi je načel zob časa. 
Slovenija
Prižnica
Slovenija
Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 
Slovenija
Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 
Slovenija
Sv. Andrej na sklepniku
Slovenija
Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah
Slovenija
Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.
Slovenija
Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca
Slovenija
Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije
Slovenija
Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo
Slovenija
Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami
Slovenija
Sončna ura na pročelju cerkve
Slovenija
Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo
Slovenija
Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 
Slovenija
Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.
Slovenija
Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:


Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija



Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001
slovenska-biografija.si
Register NKD


torek, 13. november 2018

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga kot graščak

V meglenem jutru smo se odpravili na enodnevni izlet po naši lepi Sloveniji. Pot nas je vodila na Dolenjsko, v Temeniško in Mirnsko dolino. Prva postaja, Trebnje. Staro mestno jedro se je razvilo okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ob reki Temenici. Na drugi strani reke stoji Trebanjski grad, ki je bil nekaj časa v lasti družine Baraga. Družina se je priselila iz bližnje Male vasi, ko je bil naš znameniti misijonar in škof Friderik Baraga, star samo dve leti. Krstili so ga v cerkvi sv. Jurija, v Dobrniču. Po očetovi smrti je grad podedoval. V njegovi lasti je bil 12 let, vse do leta 1824, ko ga je podaril svoji sestri in se odpravil na svojo misijonarsko pot, v Ameriko, med Indijance.

Naš cilj je bil ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Zunanja, gotska arhitektura skriva baročno notranjost. Ob našem obisku so cerkev temeljito obnavljali. Tako nismo videli stranskih oltarjev in Križevega pota iz sredine 19. stoletja, ki ga je ustvaril baročni slikar Matevž Langus. Zato pa smo videli gotske freske, ki so jih odkrili na stenah in mogočni glavni, baročni oltar iz leta 1765. Strop prezbiterija krasi freska Marijino kronanje in evangelisti iz leta 1904, ki jo je ustvaril slikar Matija Koželj.

Po ogledu smo se iz Trebnjega, koder poteka tudi 15 poldnevnik, odpravili naprej, proti Veseli gori.

Slovenija, Dolenjska
Detajl, osrednji del spomenika padlim v prvi svetovni vojni, predstavlja Jezusa in vojaka s sklonjeno glavo.
Slovenija, Dolenjska
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in šilasta gotska okna cerkve Marijinega vnebovzetja. Spomenik so postavili leta 1933. Podpisani avtor je mojster Lipovš iz Mirne, vendar so kipa, Jezusa in vojaka, pripisali kiparju Frančišku Smerduju. Ob straneh stojita granati z imeni padlih.
Slovenija, Dolenjska
Župnišče v Trebnjem ima obliko črke L. Začetki zgradbe segajo v 15. stoletje. V 17. in na začetku 20. stoletja so jo predelali. Na travnatem dvorišču stoji indijanski šotor, v spomin na znamenitega krajana, misijonarja Friderika Barage.
Slovenija, Dolenjska
Kamniti, pravokotni portal župnišča s pilastroma in angelskima glavicama ima letnico 1907. V tem letu so zunanjost zgradbe znova predelali.
Slovenija, Dolenjska
Silhueta misijonarja in škofa Friderika Barage, na pročelju župnišča.
Slovenija, Dolenjska
Pozno gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Baragovem trgu v Trebnjem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastala v 15. stoletju.
Slovenija, Dolenjska
Zvonik z gotskimi odprtinami, gotskim delilnim zidcem in gotsko šilasto streho se dviga nad glavnim portalom. Visok je 54 metrov.

Slovenija, Dolenjska
Litoželezna nagrobna plošča na zunanji steni cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Alois Ritter von Fodransperg (8.12.1800 - 8.12.1837) Član plemiške rodbine Fodransperg. Njihov grb, na dnu plošče ima poleg habsburškega orla tudi poštni rog, kar kaže na to, da so se ukvarjali tudi s pošto.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotska arhitektura, baročna notranja oprema
Slovenija, Dolenjska
Cerkveni strop je poslikan s cvetličnimi motivi
Slovenija, Dolenjska
Fresko, Marijino kronanje, na obokanem stropu prezbiterija, je naslikal Matija Koželj, leta 1904. Na vogalih je naslikal štiri evangeliste. 
Slovenija, Dolenjska
Glavni baročni oltar je nastal leta 1765. V središču oltarja je Marija z Jezusom. Na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni strani stojita sv. Ana in sv. Pavel. V atiki je sv. Trojica. 
Slovenija, Dolenjska
Pogled skozi gotski prehod
Slovenija, Dolenjska
Plemiška loža
Slovenija, Dolenjska
Kor z orglami
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Vitraj
Slovenija, Dolenjska
Pri obnovi cerkve, so pod beležem našli čudovito fresko
Slovenija, Dolenjska
Baročna prižnica
Slovenija, Dolenjska
Gotska spovednica
Slovenija, Dolenjska
Nagrobna plošča s tremi Rimljani
Slovenija, Dolenjska
Friderik Irenej Baraga, škof in slovenski misijonar se je rodil 28.6.1797. v bližnji Mali vasi. Umrl je 19.1.1868. v ameriškem mestu Marquette, v državi Michigan. V tamkajšnji cerkvi je tudi pokopan. Kip Friderika Barage, ki stoji ob župnijski cerkvi je izdelal kipar France Gorše, leta 1978. Ob spomeniku se začne tudi Baragova pot, 18 kilometrov dolga pohodna pot, ki vodi skozi kraje, ki jih je zaznamoval naš misijonar.
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Zazidano gotsko okno  
Slovenija, Dolenjska
Ob cerkvi stoji Begičev spomenik nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Spomenik so postavili leta 2012.
Slovenija, Dolenjska
Grad Trebnje od starega mestnega jedra loči reka Temenica. V gradu je od svojega drugega leta živel Friderik Irenej Baraga. Od leta 1812. do 1824. je grad podedoval in tako postal graščak. Pozneje je grad podaril svoji sestri in se odpravil na misijonarsko pot. 
Slovenija, Dolenjska
Trebnje, staro mestno jedro s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in Baragovo galerijo. Most čez reko Temenico ima del, ki je namenjen pešcem, tlakovan z lesenimi železniškimi pragovi. 

Povezano:

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Šentrupert na Dolenjskem



Vir: trebnje.si
Register NKD
zupnija-trebnje.rks.si
France Režun, Naši kraji, Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, 1992