Prikaz objav z oznako gank. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako gank. Pokaži vse objave

četrtek, 11. oktober 2018

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja

Borovnica je sedež istoimenske občine. Kraj leži na robu Ljubljanskega barja in le streljaj od Ljubljane. Obstaja več teorij o tem kako je kraj dobil ime, toda vsi se strinjajo, da slastne borovnice s tem nimajo nič, kajti tu jih enostavno ni. Drugače je v zadnjih letih, ko so na Ljubljanskem barju ustvarili največji nasad ameriških borovnic v Sloveniji. Tako se je rodil tudi praznik, Dan borovnic, ki ga priredijo v mesecu juliju.

Borovnica je bila nekoč posest, ki je spadala pod bližnjo kartuzijo Bistra. Staro vaško jedro s cerkvijo sv. Marjete, številnimi domačijami in hišami iz 19. stoletja, spomeniki in kapelicami, je zanimivo in vredno ogleda.

Prav gotovo pa je Borovnica še najbolj znana po nekoč mogočnem Borovniškem viaduktu. Dokončali so ga leta 1857. Gradili so ga iz kamnitih blokov in opeke ter brez cementa. Imel je dve nadstropji. 24 kamnitih stebrov je v zgornjem nadstropju nosilo oboke iz rdeče opeke, v spodnjem pa so bili oboki obloženi s kamnom. Viadukt je stal delno na Barju, na dolgih hrastovih pilotih, delno pa na skali. Danes stoji samo še en steber, ki se zaradi napačnega razstreliva ni porušil. Leta 1992. so ga proglasili za tehnični spomenik, okoli njega pa uredili manjši park.

Osrednja Slovenija
Na praznik borovnic (14.7.2018) je iz Ljubljane v Borovnico pripeljal muzejski vlak s parno lokomotivo. Na železniški postaji so ga pričakala tudi starodobna kolesa.
Osrednja Slovenija
Ostanek veličastnega viadukta v Borovnici. Zadnji od 24-ih kamnitih stebrov, ki je danes središče urejenega parka in tehnični spomenik. 
Osrednja Slovenija
10. aprila 1941 je umikajoča se stara jugoslovanska vojska viadukt minirala in podrla se je skoraj tretjina mostu. Italijanski okupator je viadukt v kratkem času popravil, tako da je na podrtem delu umestili kovinsko konstrukcijo. Dokončno uničenje viadukta je bilo leta 1944, ko so ga zbombardirali zavezniki. 
Osrednja Slovenija
Dvonadstropna zgradba z dvoramnim stopniščem, ki je bilo prvotno v celoti kamnito, je bila zgrajena sredi leta 1923. Zemljišče in les je podaril veleposestnik in borovniški župan Ivan Majaron. Pomagal je tudi finančno. Tudi ostali krajani so sodelovali pri gradnji Sokolskega doma, z delom, materialom ali denarjem. Društvo Sokol v Borovnici je bilo ustanovljeno 23. julija 1911, o čemer priča tudi letnica na pročelju. Namembnost zgradbe na Zalarjevi 10 v Borovnici je še danes enaka, samo ime se je tekom let spreminjalo. Danes je to Telovadno društvo in tu pridno telovadijo mladi in malo manj mladi 😎 
Osrednja Slovenija
Urejena domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem
Osrednja Slovenija
Domačija iz sredine 19. stoletja čaka na novega lastnika, ki ji bo povrnil prejšnji sijaj. Nadstropna, zidana hiša z bivalnim podstrešjem in dvokapno streho na čop. Na dvoriščni strani so gospodarska poslopja in toplar.
Osrednja Slovenija
Toplar
Osrednja Slovenija
Stanovanjska hiša, ki jo krasi leseni gank, ob njej, v obliki črke L, je prislonjeno pritlično gospodarsko poslopje.
Osrednja Slovenija
Osnovna šola dr. Ivana Korošca, na Paplerjevi ulici 15, v Borovnici. Zgradba šole, kot jo vidimo danes, je iz leta 1981. Prvotno šolo so zgradili leta 1876. Od takrat do danes, so jo glede na potrebe dograjevali in nadgrajevali. 
Osrednja Slovenija
Paplerjeva ulica v starem vaškem jedru Borovnice
Osrednja Slovenija
Kamnit, polkrožni portal s preklado in pilastroma, je bil nekoč glavni vhod v hišo. Na sklepniku je letnica 1840. in začetnici JH. Danes je v hiši gostilna. Lepo je, da so stari portal ohranili
Osrednja Slovenija
Spomenik padlim domačinom v prvi svetovni vojni. Postavili so ga leta 1926. Avtor spomenika je arhitekt Oton Grebenc. Spomenik ima obliko monštrance z narobe obrnjenim srcem, ki je simbol smrti. V sredini je plošča z imeni padlih.
Osrednja Slovenija
Župnišče s pravokotnim, kamnitim portalom, ki nosi letnico 1888. 
Osrednja Slovenija
Današnja župnijska cerkev sv. Marjete je bila zgrajena 1829. leta. Leta 1903. je cerkev dobila nov portal. Nad vhodom se dviga zvonik z baročno streho. Leta 1891. je notranjost cerkve poslikal slikar Simon Ogrin iz Vrhnike.
Osrednja Slovenija
Polkrožna, kamnita nagrobna plošča na grobu družine Kobi, je delo arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1919. so jo izdelali v kamnoseški delavnici Alojza Vodnika. Kobijevi so se ukvarjali z lesno industrijo, imeli so tovarno upognjenega pohištva, veliko žago, opekarno za strešno zarezno opeko ... Skratka za bogato družino bogato profilirana nagrobna plošča
Osrednja Slovenija
Kamnita plošča ima dekorativno izdelane napise na obeh straneh
Osrednja Slovenija
Celotna grobna ureditev je delo arhitekta Ivana Vurnika.
Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša s poudarjenimi okenskimi okvirji in zidcem, ki ločuje nadstropji ima na portalu letnico 1889. Stoji ob kamniti ograji, ki omejuje župnišče, cerkev in kapelico. Od leta 1965. ima v hiši prostore borovniška knjižnica.
Osrednja Slovenija
Današnja borovniška knjižnica z dvoriščne strani. Velik park si deli z župniščem
Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša s častitljivo letnico 1876. V njej je bila pošta in še danes ji ljudje pravijo stara pošta. Na leseni deski je napis: HUD Karel Barjanski. Društvo, ki skrbi za ohranjanje Ljubljanskega Barja kot življenjskega prostora rastlin in živali. Člani društva so HUDi na vse, ki neodgovorno smetijo Barje in delajo na tem, da bo teh čedalje manj. 
Osrednja Slovenija
Hiša s stanovanjem ali delavnico v pritličju in gospodarskim delom v nadstropju z opečnatimi mrežami.
Osrednja Slovenija
Borovniški viadukt lahko vidimo samo na fotografijah ali kot poslikava na hiši. Viadukt so gradili 7 let. Dela so končali leta 1857. Imel je 24 kamnitih stebrov, ki so nosili oboke iz rdeče opeke v dveh nadstropjih. Zgoraj je bilo 25 obokov, spodaj pa 22. Viadukt je bil dolg 511 metrov in visok 37,5 metra. Del, ki je stal na Barju, so podpirali hrastovi piloti. 
Osrednja Slovenija
Osrednja Slovenija
Ena lepših hiš v Borovnici ima na kamnitem portalu letnico 1899. Nadstropno hišo, kvadratnega tlorisa z dvokapno streho in mansardo, krasijo poudarjeni okenski okvirji in delilni zidci. Hišo je zgradil fizik Fran Boršnik, ko se je po predčasni upokojitvi vrnil v Borovnico. Čudovita zgradba z vrtom je tudi rojstna hiša literarne zgodovinarke dr. Marje Boršnik.
Osrednja Slovenija
Hiša z obokanim arkadnim vhodom in arkadnim hodnikom v nadstropju, ni ravno značilna za Borovniško dolino. Hiša nosi letnico 1865. Nekoč je bila v njej gostilna, danes je stanovanjska hiša. 
Osrednja Slovenija
Jelenov viadukt lahko občudujemo, ko se zapeljemo iz Borovnice proti kartuziji Bistra. Zgradili so ga leta 1857. po zgledu Borovniškega viadukta. Zgrajen je iz opeke in klesanega kamna. Jelenov most ima dvotirno progo, ki še danes služi svojemu namenu. Avtor mostu je avstrijski inženir in arhitekt Carl von Ghega.
Osrednja Slovenija
Slikovita peš pot nas pripelje do znamenite borovniške čuvajnice 666
Osrednja Slovenija
Obnovljena in restavrirana stara čuvajnica 666, ki je stala ob stari progi Preserje - Borovnica, na trasi Južne železnice. Obnovili in odprli so jo leta 2007.
Osrednja Slovenija
Čuvajnica 666 in maketa Borovniškega viadukta. Čuvajnico 666 so zgradili leta 1857. Mala čuvajnica je ena redkih, ki se je ohranila v prvotni arhitekturni zasnovi. Ob čuvajnici je maketa Borovniškega viadukta.
Osrednja Slovenija
Okrogla lina v borovniški čuvajnici 666
Osrednja Slovenija
V čuvajnicah so čuvaji tudi stanovali. Skrbeli so za varnost železniškega prometa. V času, ko ni bilo tehnoloških naprav, so bile čuvajnice postavljene na gosto, saj se je moralo od ene do druge videti.
Osrednja Slovenija
Danes je v lepo obnovljeni čuvajnici 666 fotografska razstava o impozantnem Borovniškem viaduktu in stari Borovnici. 
Osrednja Slovenija
Zgradba nove železniške postaje je bila zgrajena leta 1947, zato se razlikuje od ostalih, ki še stojijo na trasi nekdanje Južne železnice Dunaj - Trst
Osrednja Slovenija
Skozi Borovnico teče potok Borovniščica. Na Ljubljanskem barju se izliva v Ljubljanico.
Osrednja Slovenija
Čuha puha in muzejski vlak je "odpuhal" iz Borovnice v Ljubljano 😎


Povezan izlet:


Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije



Vir: dediščina.si

Razvoj športa v občini Borovnica po II. svetovni vojni, diplomsko delo, Klemen Suhadolnik, Ljubljana, 2016

borovnica.si/znamenitosti




ponedeljek, 04. junij 2018

Nova Švicarija - Ustvarjalni center

Obnovljeno Švicarijo so predali svojemu namenu v mesecu maju 2017. Odslej se imenuje Ustvarjalni center Švicarija, ki združuje skupnost, umetnost in naravo. V čudoviti secesijski hiši so restavratorji, arhitekti in ostali mojstri, ohranili skoraj vse poslikave in lesene dele hiše, ki jih ni malo. Arhitekt Ciril Metod Koch bi bil navdušen, jaz sem tudi. Umetniki v nadstropjih lahko uživajo tudi v lepih razgledih, ki sežejo vse do Ljubljanskega gradu. Prav vsak atelje ima tudi svoj dostop na balkon.
Švicarija je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja. V njej so uredili hotel v alpskem slogu. Čudovito zgradbo obdaja venec gorenjskih nageljnov, krasijo jo umetelno izrezljani ganki z lesenimi verigami. Vse to je uspelo restavratorjem ohraniti.
Švicarija je postala shajališče meščanov, umetnikov, tudi Ivan Cankar se je tu dobro počutil, tu se je začelo tudi praznovanje 1. maja, ki so ga kasneje preselili na Rožnik. Dobrih sto let kasneje se lahko v Švicariji znova družimo z umetnostjo. Se udeležimo različnih prireditev, razstav, predavanj, delavnic pa še marsičesa za otroke in odrasle.

Slovenija
Zračnik v kamnitem okvirju 
Slovenija
Spominska plošča
Slovenija
Ena najlepših zgradb v Ljubljani, če ne kar najlepša 💜
Slovenija
Vhod v osrednjo dvorano
Slovenija
Tudi gostilna mora bit 😎
Slovenija
Dodatek k Švicariji je prizidan kiparski atelje
Slovenija
Glavna dvorana z nosilnima stebroma. Narejena sta iz opeke. Ob prenovi so hoteli opeko zamenjati. Pri testiranju pa so ugotovili, da je boljša in trpežnejša od novodobnih materialov. 
Slovenija
Lončena peč, v osrednji dvorani, v pritličju
Slovenija
Leseni opaži in poslikave. Tudi zračnik je skrit za leseno loputo, ki so jo po potrebi dvignili
Slovenija
Preklada z lesenimi vijaki 😎
Slovenija
Slovenija
Odlično ohranjen jušnik iz leta 1909.
Slovenija
Leta 1909. je bil, v hotelu Tivoli, organiziran II. gostinski tečaj
Slovenija
Ohranjena poslikava v nekdanji kuhinji. Zajec in žaba. Menda je bila hotelska kuhinja znana po žabjih krakih in zajčji obari 😎
Slovenija
Vse stene hotela Tivoli so poslikali. V glavnem so to cvetlični in živalski motivi. Večino poslikav so restavratorji ohranili.
Slovenija
Še prvotno tlakovanje hotelske kuhinje
Slovenija
V pritličju Švicarije so uredili Spominski atelje Stojana Batiča (1925-2015). Leta 1956. je imel kipar svoj atelje, v delu kjer je danes glavna dvorana. V spominskem ateljeju so na ogled kiparjeva dela, darila, ki jih je dobil, kiparsko orodje, še posebej zanimivo je kiparsko stojalo v obliki kolesa. V spominskem ateljeju je tudi precej pohištva, ki ga je uporabljal Stojan Batič.
Slovenija
Leta 1959. se je Stojan Batič preselil v nov atelje, na Svetčevo ulico, pod Rožnikom. Spominski atelje v Švicariji poskuša oživiti kiparjev stari atelje
Slovenija
Velika slika in mala poleg nje sta delo slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže - 1973. Ljubljana).
Slovenija
Slika spodaj desno, je darilo slikarja Marija Preglja (1913. Kranj - 1967. Ljubljana)
Slovenija
Stari radio in dela kiparja Stojana Batiča. Skulpture, osnutki za spomenike, doprsni kip slikarja Božidarja Jakca
Slovenija
Kipar Stojan Batič je za svoje delo dobil številna priznanja in medalje. Tudi te hranijo v spominskem ateljeju.
Slovenija
Plakat iz leta 1963, ko je Stojan Batič svoja dela razstavljal v Bologni
Slovenija
Sedežna garnitura za obiskovalce in niz risb iz cikla Tragos.
Slovenija
Bronasta skulptura Valovi iz leta 1996. Kipar Drago Tršar (1927. Planina pri Rakeku). Prostore Švicarije krasijo novejša dela kiparjev, ki so tu ustvarjali, v petdesetih letih in kasneje.
Slovenija
Najnovejša postavitev je iz letošnjega leta. Zgodba o drevesu, iz česa naj bi bila, če ne iz lesa. Kiparka Dragica Čadež (1940. Ljubljana)
Slovenija
Kamnito stopnišče vodi v klet
Slovenija
Obokan strop v kleti
Slovenija
Kdo bi rekel, da smo v Švicariji. Kot bi bili v kleti dobro utrjenega gradu
Slovenija
V zgornja nadstropja, kjer so bile nekoč hotelske sobe, danes pa so različni ateljeji, vodi lepo obnovljeno leseno stopnišče.
Slovenija
Gorenjski nagelj krasi tudi notranjost Švicarije. Poslikava, na fotografiji, je na spodnji strani stopnišča
Slovenija
Hiša z veliko ljubezni in srčki na lesenem stopnišču
Slovenija
Cvetlični motiv na stropu sobe v kateri so uredili prostor za druženje. V tem prostoru so ohranili poslikave
Slovenija
Motiv vogalne poslikave. Soba za druženje je v prvem nadstropju Švicarije. Vanjo imajo dostop uporabniki ateljejev. Ob njej je tudi manjša čajna kuhinja.
Slovenija
Detajl poslikane stene
Slovenija
Bronasta skulptura, Žena s ptiči. Kipar Karel Putrih (1910-1959 Ljubljana). Poznamo ga tudi po skulpturah na pročelju našega ljubega parlamenta, ki sta jih ustvarila skupaj z Zdenkom Kalinom.
Slovenija
Leseni ganki in ladijski pod
Slovenija
Hodnik v prvem nadstropju Švicarije oziroma Ustvarjalnega centra je obložen s starim dobrim parketom. Ohranili so vsa vrata hotelskih sobic, čeprav so ponekod sobe združili in dobili večji atelje. Tako vrata s številko vodijo v atelje, tista brez številke pa so samo za okras in v spomin na stare čase
Slovenija
Leseno stopnišče
Slovenija
Ladijski pod, hodnik v drugem nadstropju Švicarije
Slovenija
Poezija v lesu
Slovenija
Slovenija
Lesena veriga
Slovenija
Frčada od blizu. V mansardi Švicarije je tudi Knjižni kot s knjigami o umetnosti in ustvarjanju. 
Slovenija
Nekoč so bile na koncu hodnika sanitarije, danes pa odprt prostor
Slovenija

Slovenija
Pogled na Jakopičevo sprehajališče in Ljubljanski grad. Na začetku 20. stoletja je imel park pred Švicarijo dva paviljona
Slovenija
Pogled na dvorišče in zelene otoke, ki jih je uredila krajinska arhitektka Ana Kučan. Čez čas bodo zeleni 😎


Stara Švicarija



Vir: voden ogled
brošura Ustvarjalni center Švicarija