Prikaz objav z oznako cerkev sv. Ruperta. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako cerkev sv. Ruperta. Pokaži vse objave

sreda, 28. november 2018

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Slovenija
Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.
Slovenija
Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 
Slovenija
Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 
Slovenija
Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije
Slovenija
Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo
Slovenija
Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom
Slovenija
Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 
Slovenija
Šentrupert na Dolenjskem
Slovenija
Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 
Slovenija
Slovenija
Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...
Slovenija
Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 
Slovenija
Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.
Slovenija
Gotska zakramentalna hišica
Slovenija
Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 
Slovenija
Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo
Slovenija
Cerkvene klopi je načel zob časa. 
Slovenija
Prižnica
Slovenija
Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 
Slovenija
Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 
Slovenija
Sv. Andrej na sklepniku
Slovenija
Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah
Slovenija
Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.
Slovenija
Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca
Slovenija
Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije
Slovenija
Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo
Slovenija
Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami
Slovenija
Sončna ura na pročelju cerkve
Slovenija
Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo
Slovenija
Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 
Slovenija
Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.
Slovenija
Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:


Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija



Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001
slovenska-biografija.si
Register NKD


sobota, 29. julij 2017

Spodnja Voličina v Slovenskih goricah

Spodnja Voličina je razložena vas z nekaj zaselki, ki se razprostirajo po pobočjih in dolinah Slovenskih goric in spadajo pod občino Lenart. V središču zaselkov je župnijska cerkev sv. Ruperta z župniščem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastajala od leta 1519 do 1538. V osnovi je to gotska cerkev s šilastimi okni in gotskimi oporniki na zunanji strani. Poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Rupertu, ima cerkev še štiri stranske oltarje. Vseh pet baročnih oltarjev in prižnica, je delo mariborskega kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja in njegove delavnice. Oltarji so nastajali od leta 1760. do 1772. Poleg kipov svetnikov je na njih tudi veliko angelov. Pravijo, da zato, ker je imel zelo ras otroke in tudi sam je bil oče kar velike družine.
Slovenija, Štajerska
Stropna freska v ladji cerkve sv. Ruperta
Slovenija, Štajerska
Baročno oltar sv. Notburge v južni kapeli župnijske cerkve sv. Ruperta v Spodnji Voličini. 
Slovenija, Štajerska
V severni kapeli je baročni oltar sv. Antona Padovanskega. Vseh pet oltarjev je delo kiparja iz Maribora, Jožefa Holzingerja. 
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Matere božje oziroma Marijin oltar
Slovenija, Štajerska
Križno obokan prezbiterij
Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar sv. Ruperta. Vsi oltarji, v cerkvi sv. Ruperta, so nastali med leti 1760-1772. Oltarju so delo Jožefa Holzingerja in njegove delavnice v Mariboru.
Slovenija, Štajerska
Gotsko okno v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Kamniti, pravokotni portal zakristije in zakristijska omara
Slovenija, Štajerska
Orgle so novejšega datuma, iz leta 2005. Izdelali so jih v Orglarski delavnici Maribor
Slovenija, Štajerska
Relief na kamniti prižnici. Tudi baročna prižnica je delo Jožefa Holzingerja (1735-1797. Maribor)
Slovenija, Štajerska
Detajl stranskega oltarja Srce Jezusovo oziroma oltar bičanega Jezusa
Slovenija, Štajerska
Razpelo in Križev pot
Slovenija, Štajerska
Župnišče z dvoramnim, baročnim, kamnitim stopniščem. Sprva gotsko poslopje, so v 18. stoletju povišali in povečali
Slovenija, Štajerska
Župnišče, hrbtna stran, obrnjena proti cesti, kjer je viden ostanek nekdanjega protiturškega obzidja
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Ruperta in župnišče v Spodnji Voličini, v Slovenskih goricah
Slovenija, Štajerska
Zunanja, gotska kapela Lurške Marije
Slovenija, Štajerska
Okno s kamnito obrobo in kovano mrežo
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Zunanja, gotska podoba prezbiterija z gotskimi oporniki in visokimi okni. 
Slovenija, Štajerska
Zazidano gotsko okno
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša s poudarjenim vogalnim rizalitom s šilasto strešico.
Slovenija, Štajerska
Anton Murko (1809. Spodnja Voličina - 1871. Spodnje Hoče), duhovnik in jezikoslovec. Spomenik pred cerkvijo je izdelal kipar Darko Golija (1965. Maribor), leta 1999. (mariborart.si)  


Slovenija, Štajerska
Štiriosna. pritlična stanovanjska hiša z lepim kamnitim portalom, s šivanim robom in frčadami.


Z ornamenti okrašen kamniti portal. Žal malce zanemarjen, delno ohranjen zgornji del s sklepnikom.


Povezane foto zgodbe, Slovenske gorice:





Vir:
voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988
zupnija-rupert-slo-gorice.rkc.si