Prikaz objav z oznako cerkev sv. Jerneja. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako cerkev sv. Jerneja. Pokaži vse objave

ponedeljek, 8. avgust 2022

Trubarjeva Rašica

Streljaj iz Ljubljane, med Turjakom in Velikimi Laščami, leži vasica Rašica. Mala vasica slovi kot rojstni kraj velikana slovenske književnosti in pisca prve knjige v slovenskem jeziku Primoža Trubarja. Rodil se je 8. junija 1508. V spomin nanj so med starim vaškim jedrom in reko Rašico, leta 1986. obnovili in uredili spominsko Trubarjevo domačijo.

Trubarjeva domačija obsega hišo s starim mlinom, ki je najstarejša stavba v kompleksu, žago z obnovljeno venecijanko, skedenj in kozolec iz 19. stoletja. V nadstropju skednja so uredili galerijo Skedenj, v pritličju pa lahko obiščemo Trubarjevo krčmo. Poleg različnih razstav v galeriji prirejajo tudi številne delavnice in izobraževalne programe za male in velike otroke. V nekdanji stanovanjski hiši je Trubarjeva spominska soba. Leta 2021. so propadajoči kozolec dodobra obnovili in mu spremenili namembnost. Postal je turistično informacijski center in izhodišče za številne pohodniške poti po Velikolaški deželi.  

Slovenija, Dolenjska
Staro vaško jedro Trubarjeve Rašice na Dolenjskem. Kapelica Matere Božje iz konca 19. stoletja. 

Slovenija, Dolenjska
Rašica pri Velikih Laščah. Cerkev sv. Jerneja. Zgrajena v začetku 17. stoletja

Slovenija, Dolenjska
Detajl baročnega pročelja cerkve sv. Jerneja z letnico 1839, ko so polepšali fasado.

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. 

Slovenija, Dolenjska
Gospodar dvorišča. Veliki švicarski planšarski pes, tako se mi zdi 😊

Slovenija, Dolenjska
Frčada s kipom Marije z detetom. Zanimiva je tudi zašiljena bifora z lesenimi vratci

Slovenija, Dolenjska
Razpelo na travniku

Slovenija, Dolenjska
Cvetoči majski travnik

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska
Nadstropna hiša s secesijskimi elementi na fasadi in dvokapno streho na čop. Na portalu ima letnico 1817 in začetnici FD po lastniku Francu Dolšaku, gostilničarju in trgovcu, ki je postal lastnik hiše na začetku 20. stoletja. Nekaj časa je bila v njej tudi šola in pošta. Na tem mestu so, do približno leta 1614, živeli Trubarji. (Vir: Trubarjeva domačija FB)

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah, na nekem rožnem vrtu 😊

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. Pravokotni kamniti portal Dolšakove hiše z lepo ohranjenimi kovinskimi vrati in kamnitimi stopnicami. Vrata krasi Andrejev križ. Novodobno kljuko lahko odmislimo. 😊 Na sklepniku je letnica 1817 in začetnici FD po lastniku Francu Dolšaku.

Slovenija, Dolenjska
Pred starim vaškim jedrom Rašice stoji spomenik Primožu Trubarju. Razgiban kamniti spomenik s stebrički, reliefi in piramidastim zaključkom je delo arhitekta Vinka Glanza. Medaljon s Trubarjevo podobo je delo Vladimirja Štovička. Spomenik so postavili leta 1951. ob 400-letnici prve slovenske knjige.

Slovenija, Dolenjska
Spomenik padlim v NOB s kamnitim partizanom in kamnita piramida, spomin na vojno za samostojno Slovenijo leta 1991.

Slovenija, Dolenjska
Detajl spomenika posvečen Primožu Trubarju. Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska
Stari kozolec je postal informativno, turistični, razstavni prostor Velikolaške dežele. Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah in potok Rašca.

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. Nekdanji mlin

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva domačija, Rašica. Skulptura, ki so jo postavili junija 2018. se imenuje Sreča. Avtorica je Dragica Kern. 

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. Ohranjeni mlinski kolesi

Slovenija, Dolenjska
Pločevinasti Primož Trubar piše knjigo. Skulpturo je leta 1995. ustvaril umetnik Aleksander Arhar.

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Temkova žaga na reki Rašici stoji že dobri dve stoletji. Ohranjena je v prvotni obliki. Vodno kolo ima 36 lopat in premer 3,20 metra.

Slovenija, Dolenjska
Tudi skulptura kačjega pastirja je delo lokalnega umetnika Aleksandra Arharja.

Slovenija, Dolenjska
Tehnična dediščina mlinarstva

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Lesena skulptura predstavlja odprto knjigo s Trubarjevo podobo in njegovim stavkom 'Pred Bugam smo usi glih'. Skulpturi je izdelal ljubiteljski kipar in rezbar Drago Košir  iz Jelovca pri Sodražici.

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Pročelje spominske sobe krasi glava Primoža Trubarja, delo slovenskega kiparja Draga Tršarja (27. april 1927. Planina pri Rakeku - 10. april 2023. Ljubljana), iz leta 1986, ko so obnavljali Trubarjevo domačijo. 

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Železna skulptura se imenuje Teta Mica.  

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. Stari kozolec je novi TIC

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Lesena 'jumbo' roka, ki piše, je delo slovenskega kiparja Staneta Jarma (31. oktober 1931. Osilnica - 1. oktober 2011. Ljubljana)

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Manjša različica pločevinastega Trubarja krasi tudi poštni nabiralnik. Še nekje ga najdemo, ampak vsega pa tudi ne morem povedat. 😊

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Krčma v nekdanjem gospodarskem poslopju
Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Majska razstava stolov v Galeriji Skedenj. Tale s kužki mi je super 🐶

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Tehnična dediščina, Temkova žaga, obnovljena, več kot dvesto let stara, žaga venecijanka. 

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Etnološka zbirka. Postelja v Temkovi žagi.

Slovenija, Dolenjska
Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. V nekdanjem gospodarskem poslopju so v nadstropju uredili Galerijo Skedenj, v pritličju pa lahko obiščemo krčmo.

Slovenija, Dolenjska
Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah leži ob cesti Ljubljana - Velike Lašče.


sreda, 26. maj 2021

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Poleg Bistriškega gradu smo si v Slovenski Bistrici ogledali še dve baročni cerkvi. Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na manjši vzpetini, imenovani Jožefov hrib, od koder je lep pogled na mesto. Nekoč so jo množično obiskovali romarji, danes pa tudi ljubitelji umetnosti pridemo na svoj račun, ob ogledu čudovitih baročnih oltarjev, kipov in slik. Veliki oltar je leta 1756. zasnoval mariborski rezbar Jožef Straub, dokončal pa njegov brat Filip Jakob Straub. Tudi oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo pomembnega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Cerkev ima štiri baročne stranske oltarje, ki so nastali med leti 1769. do 1774. Ustvaril jih je baročni kipar Janez Jurij Mersi (1725.-1788.) Sredi 18. stoletja se je preselil iz Rogatca v Slovenj Gradec. Živel je v hiši, ki še danes stoji, na Glavnem trgu 37. Vse štiri oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Janeza Andreja Straussa (1721.-1783.) prav tako iz Slovenj Gradca. Cerkev sv. Jožefa so zgradili sredi 18. stoletja po načrtih mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja.

Župnijska cerkev sv. Jerneja po baročni opremi in lepoti prav nič ne zaostaja za zgoraj omenjeno cerkev. Je malo večja, temu primerno ima več oltarjev, kar sedem jih je. Krasi jo bogata baročna oprema iz druge polovice 18. stoletja. Skoraj v celoti jo je opremil mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika sv. Jerneja na velikem oltarju je delo znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Kremserschmidta (Martin Johann Schmidt iz Kremsa 1718.-1801.)

Obe baročni cerkvi sta danes del romarsko pohodniške poti, ki so jo poimenovali Jernejeva pot. Krožna pohodna pot združuje pet cerkva, ki stojijo na območju župnije Slovenska Bistrica. Dolga je približno dvanajst kilometrov. Začne in konča se pri župnijski cerkvi sv. Jerneja.

Slovenija, Štajerska
Glavni oltar iz leta 1756. je ustvaril mariborski kipar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika prikazuje Jožefovo smrt in je delo še enega velikana baročne umetnosti, slikarja Valentina Metzingerja, ki se je rodil v Franciji, kar nekaj let pa je živel v Ljubljani, na Gornjem trgu.

Slovenija, Štajerska
Stranski Marijin oltar je iz leta 1760. Slovenski kipar Janez Jurij Mersi /1725. Rogatec - 1788. Slovenj Gradec) Na oltarju sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda. Oltarna slika prikazuje Marijo, ki daje pas svetnici in dvema svetnikoma. Slikar Janez Andrej Strauss (Slovenj Gradec 1721. - 1783.)

Slovenija, Štajerska
Prižnica je starejša kot cerkev, iz začetka 18. stoletja. Prinesli so jo iz župnijske cerkve sv. Jerneja

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Blaža

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Vincencija Ferrera.

Slovenija, Štajerska
Kapela, poslikan obok

Slovenija, Štajerska
Pogled na Slovensko Bistrico z Jožefovega hriba

Slovenija, Štajerska
Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na Jožefovem hribu, to je manjša vzpetina nad Slovensko Bistrico

Slovenija, Štajerska
Kamnoseški okras na stranskem portalu

Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar sv. Jerneja. Avtor oltarne slike je baročni slikar Martin Johann Schmidt - Kremser-schmidt (1718.-1801.)

Slovenija, Štajerska
Baročna poslikava kupole v prezbiteriju.

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Janeza Nepomuka. Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici ima poleg glavnega oltarja še šest stranskih. 

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Boštjana. Bogata baročna oprema cerkve sv. Jerneja je v glavnem iz druge polovice 18. stoletja in je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja (1735.-1797.)

Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je delo kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja. Krasijo jo reliefi in svetnice. Na strehi prižnice vidimo personifikacijo treh kreposti. Na sredini Vera, desno s srcem Ljubezen in Upanje s sidrom. 

Slovenija, Štajerska
Kupola kapele poslikana s svetniki 

Slovenija, Štajerska
Orgle v cerkvi sv. Jerneja so iz leta 1715. Izdelane so v graški delavnici. Leta 1782. so jih povečali

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar rožnovenske Matere Božje 

Slovenija, Štajerska
Obok baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja. Freska Poveličanje sv. Frančiška Ksaverja je delo graškega slikarja Karla Filipa Laubmanna. 

Slovenija, Štajerska
Baročna kapela s poslikavo graškega slikarja iz prve polovice 18. stoletja.

Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Družinski nagrobnik z družinskimi člani in z nenavadno upodobitvijo Kristusa na vrhu 

Slovenija, Štajerska
Sv. Jožef z Jezuščkom

Slovenija, Štajerska
Bogata baročna poslikava kapele sv. Frančiška Ksaverja. Vse razen tabernaklja je naslikano na steno. Poslikava je delo graškega slikarja Filipa Karla Laubmanna iz leta 1738.

Slovenija, Štajerska
Baročna krstilnica in del Križanega 

Slovenija, Štajerska
Del nagrobnika 

Slovenija, Štajerska
Nekoč župnišče, danes vrtec 

Slovenija, Štajerska
Anton Martin Slomšek, spomenik pri župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici. Avtor skulptur je kipar Ivan Sojč (1879-1951).

Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici je bila zgrajena v začetku 18. stoletja. Končno podobo, kot jo lahko vidimo danes, je dobila leta 1904, ko so končali z obnovo.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Jesovec

Slovenska Bistrica - Bistriški grad


Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
informacijske table v obeh cerkvah