Ljutomer, središče Prlekije

Ljutomer ali Lotmerk kot mu pravijo Prleki, je upravno in kulturno središče Prlekije. Mesto spada v Štajersko pokrajino in Pomursko regijo. Staro mestno jedro sestavljajo trije trgi. Stari, Glavni in Miklošičev trg. Naš obisk Ljutomera je bil posvečen predvsem župnijski baročni cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki stoji ob Miklošičevem trgu. Na tem trgu, ki se je takrat imenoval drugače, je živel slavist Fran Miklošič, ki si je za svoje delovanje na Dunaju, prislužil tudi dedni viteški naslov. Po ogledu cerkve nas je tamkajšnji duhovnik povabil v župnišče in nam razkazal zanimivo, novodobno Kapelo mučencev 20. stoletja. Z mozaiki jo je opremil slovenski slikar in teolog Marko Rupnik.
Gostoljubni domačini so nas povabi na kozarec vina, ki ga pridobivajo iz številnih trt, ki rastejo v okoliških vinogradih. Jaz pa sem izkoristila dragocene minute in se odpravila na raziskovanje okolice, predvsem Glavnega in Miklošičevega trga. Veliko časa nisem imela na razpolago. Malo je manjkalo pa bi se moji "soizletniki" odpeljali brez mene. Potem bi lahko Ljutomer raziskala bolj natančno. Pa drugič. 😎 V lepa stara mestna jedra se vedno rada vračam.

Kapela mučencev 20. stoletja v ljutomerskem župnišču. Kapelo je poslikal slovenski slikar in teolog Marko Rupnik (rojen 1954. Zadlog nad Idrijo)

Marija z jabolkom ali Adamova Eva ali pa kar obe v eni 😎 Kapela mučencev 20. stoletja, mozaik pater Marko Rupnik

Baročno župnišče, zgrajeno okoli leta 1826. Za zgradbo je veliko dvorišče obdano s trakti, ki so bili nekdaj gospodarska poslopja.

Vogalna, nadstropna, baročna hiša iz leta 1885.

Niz nadstropnih hiš na Miklošičevem trgu v Ljutomeru 

Vhod v knjižnico Ljutomer

Hiša, ki izstopa v nizu hiš na Glavnem trgu je bila zgrajena okoli leta 1923. Ima visoko čelo v osrednji osi in nekaj secesijskega okrasja. 

Glavni trg v Ljutomeru. Kužno znamenje je iz leta 1729. Na visokem stebru stoji Brezmadežna, nižje stojita sv. Sebastjan in sv. Rok, ob katerem je kuža s kruhom. Za znamenjem je mestna hiša, sestavljena iz štirih nadstropnih hiš. Danes je trg zaprt za promet. Na fotografijah, ki niso tako stare, je videti okoli trga parkirišče, diagonalno čez trg pa je potekala prometna cesta. Na obeh straneh ceste so bile zelene površine. Škoda, da jih niso ohranili. Verjetno je lažje vzdrževati ploščad kot rastline. 😎

Hiša z razgibanim pročeljem in rizalitom na stranskih oseh je bila zgrajena leta 1892. V prvi osi ima širok prehod na dvorišče, v zadnji osi pa je vhod v zgradbo. V njej je bila posojilnica. 

Niz hiš na Glavnem trgu v Ljutomeru

Hiša na Miklošičevem trgu. V njej je živel slavist Fran Miklošič s svojim bratom Ivanom

Spominska plošča, bratoma Franu in Ivanu Miklošiču, na pročelju hiše na Miklošičevem trgu.

Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Baročna cerkev s tremi ladjami in petimi oltarji

Doprsni kip slavista Frana Miklošiča (20. november 1813. Radomerščak pri Ljutomeru - 7. marec 1891. Dunaj) na visokem podstavku je delo kiparja Alojza Vodnika. Ustvaril ga je leta 1926. 

Kamniti baročni relief

Baročna kapela sv. Florjana ob ostanku obzidja iz leta 1736. 

Baročni oltar sv. Florjana v istoimenski kapeli ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika

Kamniti baročni relief vzidan na cerkveno obzidje

Cerkveno obzidje iz leta 1736. in dva čudovita baročna portala okrašena s kipi in reliefi

Stranski oltar Rožnega venca je iz leta 1737. Krasijo ga figure svetnikov, papežev in škofov. Oltarna slika je delo graškega slikarja Jožefa Tunnerja. Nastala je leta 1856.

Poslikan križno obokan strop s svetnicami v medaljonih.

Stranski oltar Lurške Matere Božje

Baročna prižnica iz leta 1736

Baročni krstni kamen z baldahinom

Glavni oltar sv. Janeza Krstnika je iz leta 1797. Izdelal ga je mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger. Oltarno sliko, Krst v Jordanu, je naslikal graški slikar Johann Beyer, leta 1856.

Nagrobna plošča v prezbiteriju iz leta 1449. Spodnja plošča je iz leta 1596.  in je posvečena koroškemu deželnemu maršalu Reichardtu pl. Lichtensteinu.

Stene cerkve sv. Janeza Krstnika, je konec 19. stoletja poslikal Jakob Brollo, z motivi iz življenja sv. Janeza Krstnika. Leta 1901. je požar precej uničil freske. Na novo jih je poslikal slikar Franjo Horvat iz Gornje Radgone. Kiparsko okrašene konzole, ki podpirajo nosilna rebra stropa. Na desni je glava moškega z rogatim pokrivalom.

Orgle in poslikana korna ograja. Zadnja večerja

Stranski oltar sv. Križa s Križanim, Marijo in Janezom

Stranski oltar sv. Jožefa je iz leta 1717. Oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo slikarja Jožefa Digla iz Ljutomera. Nastala je leta 1756.

Poslikan križno obokan strop s svetniki v medaljonih. Stene prezbiterija je poslikal Anton Čeh z motivi iz življenja Janeza Krstnika, Kristusa, evangelistov in apostolov Petra in Pavla

Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Velika Nedelja




Vir:
voden ogled cerkve z umetnostnim zgodovinarjem
ljutomer.zupnija.info
Register NKD

Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Stara slovenska vas Suha pri Škofji Loki, na Gorenjskem, poseduje tak biser, da po moje, tja hodijo na romanje, vsi umetnostni zgodovinarji in zgodovinarke pa še vsi laični ljubitelji umetnosti in vsega lepega.
Ta biser je cerkvica sv. Janeza Krstnika oziroma, bolje rečeno, njen dvoranski prezbiterij z zelo dobro ohranjenimi srednjeveškimi freskami Jerneja iz Loke. Križno obokan strop, stene in slavolok, vse je poslikano do zadnjega milimetra. Stene pripovedujejo svetopisemske zgodbe o Mariji in Jezusu, apostolih, svetnikih, angelih ... kot odličen srednjeveški strip. V drugi polovici 17. stoletja, so gotske oltarje zamenjali baročni, po tedanji modi pač. Glavni zlati oltar, s podobo Janeza Krstnika in Jezusa pri krstu in dva pozlačena stranska oltarja. Eden je posvečen sv. Petru in Pavlu, drugi pa Mariji. Cerkev ima eno ladjo, ki pa je v primerjavi s prezbiterijem, kot dan in noč. V njej so klopi, enostaven kor z orglami, stene pa so prazne. Tako se zdi, kot da stopamo skozi noč in ko stopimo skozi slavolok, nas oblije svetloba v vseh božjih barvah :)

Dvoranski prezbiterij, gotske cerkve sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki, je poslikan do zadnjega milimetra.

Glavni baročni zlati oltar in tabernakelj. Osrednji prostor zavzemata sv. Janez Krstnik in Jezus pri krstu. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja.

Tudi oba stranska oltarja sta pozlačena in zgodnjebaročna. Stojita ob slavoloku. Na levi strani je oltar Marijinega oznanjenja iz leta 1643 ...

... na desni strani pa je baročni oltar sv. Petra in Pavla, iz leta 1652.

Cerkvene klopi v enoladijski cerkvi

Srednjeveške freske v prezbiteriju so zelo dobro ohranjene. 

Freske na stenah prezbiterija, prikazujejo apostole, po trije skupaj, šest na vsaki strani glavnega oltarja.

Poslikava spodnjega dela v prezbiteriju

Cerkvena gotska okna, krasi čudovit vitraž. 

Poslikave na križno obokanem stropu prezbiterija. V središču je sklepnik s Kristusovo podobo

Na severni strani so ohranjene freske vseh šestih apostolov: Peter in Pavel, Jakob, na zgornji sliki: Simon, Janez, Jernej. Freske so nastale med leti, približno od 1440 do 1450. Apostoli na južni steni, so imeli manj sreče. Zaradi vgradnje novega okno, so trije popolnoma izginili, zaradi vrat, ki vodijo v zvonik pa so trije ohranjeni samo do polovice. 

Sv. Mihael z mečem in tehtnico, angeli, sonce ... Kar se poslikave tiče, je eden lepših gotskih prezbiterijev na Gorenjskem

Freska, nad glavnim vhodom, pripoveduje legendo o smrti Janeza Krstnika, iz prve polovice 16. stoletja. Je delo slikarja Jerneja iz Loke

Zvonik so zgradili leta 1737.

Zunanji slavolok s fresko in lopa pred glavnim vhodom v cerkev


Podobno: Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ...

Vir: predavanje umetnostne zgodovinarke

zupnija-suha.net

Podsreda, upravno središče Kozjanskega parka

Sprehodili smo se skozi staro trško jedro Podsrede, ki se v pisnih virih omenja že leta 1377. Leži ob reki Bistrici in pod istoimenskim gradom. V svoji zgodovini je dvakrat zgorelo do tal. Vse kar lahko danes vidimo, je zgrajeno po letu 1798, tudi baročna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika.
Na srečo, so graditelji novega trga obdržali srednjeveško zasnovo, ki jo lahko danes občudujemo, v vsej svoji obnovljeni lepoti.
Vzdolž glavne ulice so nanizane enonadstropne hiše, ki so s svojo daljšo stranico obrnjene proti ulici. Na dvoriščni strani hiš pa se nahajajo gospodarska poslopja.
V središču so postavili spomenik v obliki obeliska, posvečen 14-im padlim borcem Kozjanskega odreda. Od tu je tudi lep pogled na barvite kapelice Križevega pota, ki se vije po grebenu hriba Gradišče, ali kot mu pravijo domačini, Stare Svete gore. V Podsredi je tudi upravno središče Kozjanskega parka.
Iz Podsrede nas je pot vodila do zadnje točke našega izleta na Kozjansko, na čudoviti grad Podsreda

Na lepo obnovljeni Sotoškovi domačiji, v starem tršem jedru, v Podsredi je tudi sedež uprave Kozjanskega parka

Spomenik v obliki obeliska in grobnica 14-ih borcev Kozjanskega bataljona, stoji v središču starega trškega jedra Podsrede.

Kot trg, se Podsreda prvič omenja v drugi polovici 14. stoletja. 

Stare Svete gore nad Podsredo in 14 kapelic Križevega pota, ki nas pripelje do cerkve Matere božje sedem žalosti in kapele sv. Ane iz 14. stoletja. 13 kapelic so postavili leta 1834. (tic-kozje.si)

Potonika

Staro trško jedro Podsrede ima status kulturnega spomenika

V svoji zgodovini je Podsredo kar dvakrat zajel požar in uničil večino lesenih hiš. Hiše, ki jih vidimo danes, so nastale po letu 1798.

Značilne trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na ulico, na dvoriščni strani pa so gospodarska poslopja, 

Forma viva, na dvorišču uprave Kozjanskega parka v Podsredi

Cerkev sv. Janeza Krstnika kot jo vidimo danes, je bila zgrajena na začetku 19. stoletja

Kamniti portal cerkve sv. Janeza Krstnika

Baroćna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Niši s freskama in baročno okno, nad glavnim vhodom v cerkev

Čudovit pogled z gradu Podsreda, na staro trško jedro Podsrede in na Križev pot.

Kip pesnika, duhovnika in arhivista, Antona Aškerca, ki stoji v Podsredi, kjer je dve leti služboval kot kaplan, je izdelal domačin, iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli, Franci Černelič.

Povezano: Kozje, staro trško jedro

Pilštanj

Vir: voden ogled