Prikaz objav z oznako barok. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako barok. Pokaži vse objave

torek, 23. april 2019

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Staro jedro Divače se je razvilo okoli baročne cerkve sv. Antona Puščavnika. Današnja cerkev je iz leta 1603. Krasi jo čudovit baročni pilastrski vhod, ki vodi na cerkveno dvorišče. Obdana je s kamnitim zidom. Cerkev in naselje stojita ob stari cesti po kateri so nekoč furmani prevažali različno blago.

Največja znamenitost Divače je obnovljena Škrateljnova domačija. Zasnova je iz 17. stoletja. Obsega stanovanjsko hišo, dve gospodarski poslopji, dvorišče ali borjač s kamnitim vodnjakom, vse skupaj pa obkroža suhozid. V hiši je bila v času furmanov gostilna, kjer so seti  lahko okrepčali in spočili ter poskrbeli tudi za svoje konje.  Ko so sredi 19. stoletja začeli graditi južno železnico, Dunaj - Trst, se je počasi začel zaton furmanstva, s tem pa se tudi naši gostilni ni godilo prav dobro.

7. julija 1907. se je tu rodila Ida Kravanja. Oče je bil železničar mama pa gospodinja. V Divačo sta prišla iz Gorenjske. Na začetku prve svetovne vojne se je družina Kravanja preselila v Ljubljano, kjer je Ida končala šolo in se zaposlila. Sodelovanje na lepotnem tekmovanju ji je odprlo pot h filmu. V zelo kratkem času je dosegla slavo filmske zvezde svetovnega slovesa in rodila se je Ita Rina.

Kljub temu, da se Ita Rina v Divačo nikoli ni vračala in je tu živela le nekaj prvih let svojega življenja pa so ji v Škrateljnovi hiši, ki so jo leta 1997. lepo obnovili, namenili stalno razstavo njenih fotografij. Ob tem se je porodila ideja, da obnovijo celotno domačijo in odprejo Muzej slovenskih igralk in igralcev. Z obnovo so začeli leta 2002. Arhitekt Vojteh Ravnikar je s svojimi študenti pripravil načrt, občina je poskrbela za finance in pridobila tudi sredstva, ki jih je v te namene dodeljevala država Norveška. Sestavljanka se je lepo sestavila in julija 2010. je bila Škrateljnova domačija obnovljena, 8. julija 2011. pa je bil odprt Muzej. Poleg stalnih razstav in ljudske arhitekture, si na domačiji lahko ogledamo tudi projekcije filmov, ki jih vrtijo v dvorani nekdanjega gospodarskega poslopja ob lepem in toplem vremenu pa za filmske užitke poskrbi letni kino.

Skratka, stara furmanska cesta je znova zaživela 😎

Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Današnja podoba Škrateljnove kraške hiše je iz 19. stoletja, njena zasnova pa sega v 17. stoletje. Hiša ima kamnito kritino, krasi jo leseni gank in spahnjenca z dimnikom. Nekoč je bila v njej furmanska gostilna, vse do izgradnje južne železnice, v drugi polovici 19. stoletja. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Doprsni kip slovenske filmske igralke Ita Rine, ki se je rodila v Divači 7. julija 1907. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Trebušasti kamniti vodnjak in nekdanje gospodarsko poslopje Škrateljnove domačije v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Škrateljnova domačija je sestavljena iz čudovite kraške hiše, nekdanjega hleva kjer je danes stalna razstava slovenskih filmskih igralk in igralcev ter še enega gospodarskega poslopja kjer imajo različne predstavitve in projekcije. Vsa poslopja obkrožajo notranje dvorišče, borjač s trebušastim, kamnitim vodnjakom. Vse skupaj pa je obdano s suhozidom. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Škrateljnova hiša je etnološki spomenik ljudskega kraškega stavbarstva. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V nadstropju Škrateljnove hiše, ki je danes Muzej slovenskih igralk in igralcev, je stalna razstava posvečena slovenski filmski zvezdi Ita Rini (Ida Kravanja), ki je bila v tej hiši tudi rojena.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Prikaz filmske ekipe, ki je potrebna za snemanje filma
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Staro jedro Divače je nastalo ob cerkvi sv. Antona Puščavnika.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Divača, baročna cerkev sv. Antona Puščavnika
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Baročna cerkev sv. Antona Puščavnika v Divači je bila zgrajena leta 1603.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Razkošen baročni, pilastrski vhod na dvorišče cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Detajl vhoda
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Kamniti portal cerkve sv. Antona Puščavnika z letnico 1856 in božjim očesom v trikotniku
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Kamnito znamenje sv. Frančiška na obzidju cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Zasnova starega jedra Divače je v glavnem iz 16. in 17. stoletja. Divača je danes samostojna občina. Prej je spadala pod občino Sežana. Majhna občina, od skrajne severne do skrajne južne točke, meri približno dvajset kilometrov. Ne manjka veliko pa bi lahko priredili mali maraton 😎
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Veličastna zgradba, delno kamnita, ob Kraški cesti v Divači, je stara osnovna šola
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V spomin na padle v drugi svetovni vojni, 1941 - 1945. Na spominski plošči je relief in verz slovenskega pesnika Cirila Zlobca: 
"Rod, ki v upor je dvignil Kras
vgradil prihodnost je v naš čas"
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V levem traktu zgradbe je knjižnica v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Hotel Malovec v Divači


Enodnevni izlet na Kras:

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela




Vir: voden ogled Muzeja slovenskih igralk in igralcev
turizem-divaca.si
muzejdivaca.si
Odkrijte bisere Krasa in Brkinov, Občina Divača, 2005



ponedeljek, 15. april 2019

Koštabona, uspavana lepotica

Koštabona je vasica v Šavrinskem gričevju, v zaledju Kopra. Strnjeno staro vaško jedro, s kamnitimi istrskimi hišami je videti kot uspavana lepotica. Ob našem obisku so bile slikovite, ozke ulice prazne. Žive duše nismo srečali, samo prijaznega koker španjela, ki si je želel družbe, in se nas je zelo razveselil. Nismo imeli prav veliko časa, zato sem ga samo malo "prečohala", potem pa smo se odpravili na ogled istrske arhitekture, čudovitih večinoma lepo vzdrževanih kamnitih hiš in kar treh srednjeveških cerkva, ki jih premore mala Koštabona.

Vse tri koštabonske cerkve so bile zgrajene v 15. stoletju, v 18. pa so dobile baročno podobo. Največja stoji na začetku vasi. Cerkev sv. Kozme in Damjana, zavetnikov zdravja, je bila nekoč romarska, danes pa je župnijska cerkev. Legenda pravi, da je na tem prostoru stalo svetišče boginje zdravja Bone. Po njej naj bi vasica tudi dobila ime. Na sredini vasi stoji najmanjša med njimi, cerkev bl. Elia. Zgradba je bila zgrajena leta 1446. kot stanovanjska hiška. Leta 1742. so jo spremenili v svetišče, ki ga krasi leseni baročni oltar in kamniti okras v luneti vhodnega portala iz 18. stoletja. Zadnja v vrsti, stojijo namreč ob isti cesti, je cerkev sv. Andreja. Ohranjen je stari gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Cerkev krasijo trije leseni, baročni oltarji s kipi in slikami iz 18. stoletja.

Po ogledu čudovitih sakralnih spomenikov smo se odpravili še v Krkavče, kjer na žalost nismo videli boškarina Gajarda, smo si pa ogledali vaško cerkev sv. Mihaela, se sprehodili po vasici in se odpravili še na pozno kosilo na turistično kmetijo Mahnič, ki se nahaja v vasici Dragonja v piranskem zaledju.

Slovenija, J. Primorska
Najlepša kamnita hiša v Koštaboni, po moji izbiri 😎
Slovenija, J. Primorska
Doprsni kip duhovnika, pesnika in pisatelja Alojza Kocjančiča. 25 let je bil župnik v Koštaboni, rodil pa se je v Kubedu 20. maja 1913. 
Slovenija, J. Primorska
Gotsko zašiljeno okno z vitrajem. Cerkev sv. Kozme in Damjana v Koštaboni. Svetnika sta zavetnika zdravja.
Slovenija, J. Primorska
Cerkev sv. Kozme in Damijana v Koštaboni. Zgrajena je bila okoli leta 1446. iz istrskega kamna. Obdaja jo kamnito obzidje. V 18. stoletju je notranjost dobila baročno opremo. 
Slovenija, J. Primorska
Prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in gotska poslikava na sredini oboka, sta ostanek prvotne cerkve iz 15. stoletja. Današnji baročni glavni oltar je lesen. V osrednji niši je kip Marije z detetom. V stranskih nišah sta sv. Kozma in sv. Damijan. 
Slovenija, J. Primorska
Stranski baročni oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Oltarno sliko je naslikal Bartolomeo Gianelli (1824-1894) iz Kopra. 
Slovenija, J. Primorska
Baročni stranski oltar je posvečen sv. Trojici.
Slovenija, J. Primorska
Lesena prižnica s kipom Mojzesa na baldahinu
Slovenija, J. Primorska
Četrti baročni stranski oltar je posvečen Svetim mučenkam: sv. Luciji, sv. Katarini, sv. Apoloniji in sv. Agati. 
Slovenija, J. Primorska
Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Restavrirani reliefi, na korni ograji, so krasili oltarne menze v cerkvi sv. Andreja. 
Slovenija, J. Primorska
Oltarna slika prikazuje Jezusa z učencema na poti v Emavs
Slovenija, J. Primorska
Križev pot in slika Zadnja večerja. Slednja je iz 17. stoletja.
Slovenija, J. Primorska
Poslikan strop ladje
Slovenija, J. Primorska
Slovenija, J. Primorska
Stara osnovna šola v Koštaboni
Slovenija, J. Primorska
Cerkev sv. Elia stoji v središču starega vaškega jedra Koštabone. V luneti nad glavnim portalom je Bog oče, nad njim pa trije angeli. 
Slovenija, J. Primorska
Cerkev sv. Elia v Koštaboni, so zgradili leta 1742. Menda je na tem mestu stala njegova rojstna hiša. Majhna cerkev, nekateri ji pravijo kar kapela, je enoladijska z enim lesenim oltarjem in zvonikom na preslico
Slovenija, J. Primorska
Zvonik na preslico cerkve sv. Elia
Slovenija, J. Primorska
Glavni in edini, leseni oltar v cerkvi sv. Elia v Koštaboni. Na oltarju so leseni kipi treh diakonov. Na vrhu je sv. Elia s knjigo, ob straneh sta sv. Lovrenc z ražnjem in sv. Štefan s kamnom. Enake atribute oziroma simbole imajo tudi trije angeli nad vhodnim portalom. V središču je Žalostna Mati Božja ali tudi Marija sedem žalosti. 
Slovenija, J. Primorska
Istrska arhitektura v Koštaboni
Slovenija, J. Primorska
Kamnita hiša s širokim odprtim prehodom na notranje dvorišče in prijazen koker španjel pa radoveden tudi 😊
Slovenija, J. Primorska
Cerkev sv. Andreja stoji na koncu Koštabone. Ob njej je tudi vaško pokopališče. Cerkev so postavili leta 1456. Od takratne cerkve je ohranjen gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Današnja podoba je iz leta 1723. ko je po takratni modi dobila baročno opremo. Cerkev je enoladijska in ima tri lesene baročne oltarje
Slovenija, J. Primorska
Cerkev sv. Andreja, obzidje s kovanimi vrati in ohranjen gotski prezbiterij prvotne cerkve iz leta 1456.
Slovenija, J. Primorska
Glavni baročni oltar v cerkvi sv. Andreja. Leseni oltar ima tri niše. V srednji je Marija z detetom, na levi je sv. Andrej s križem, na desni pa sv. Elia s knjigo v roki. 
Slovenija, J. Primorska
Stranski baročni oltar z oltarno sliko, ki predstavlja "Snemanje Kristusa s križa". 
Slovenija, J. Primorska
Oltarna slika drugega stranskega oltarja predstavlja "Jezusovo darovanje v templju". Vsi trije oltarji v cerkvi sv. Andreja imajo tudi lesene menze. Nekoč so jih krasili reliefi, ki so danes restavrirani in jih lahko vidimo na korni ograji župnijske cerkve sv. Kozme in Damijana, ki stoji na začetku Koštabone. 
Slovenija, J. Primorska
Enoladijska cerkev sv. Andreja. Na koru je viden del zvonika
Slovenija, J. Primorska
Dokaj dobro ohranjene freske na zvezdasto rebrastem oboku iz 15. stoletja. Freske v nekdanjem gotskem prezbiteriju prikazujejo angele v molitvi. Danes je v prostoru zakristija.
Slovenija, J. Primorska
Nagrobnik ob cerkvi sv. Andreja. Jakob Bukatič, kurat v Koštaboni. Umrl je leta 1835. (Del latinskega napisa na spomeniku)
Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska
Koštabona


Povezan enodnevni izlet po Sloveniji:

Osp in grad Strmec - Socerb

Kubed
Vir: voden ogled
zupnija-kostabona.rkc.si
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005