Prikaz objav z oznako arhitektura. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako arhitektura. Pokaži vse objave

ponedeljek, 15. januar 2018

Plečnikova notranja oprema

Arhitekta Jožeta Plečnika skoraj vsi poznamo po Narodni in univerzitetni knjižnici, po žalostnem stadionu, po monumentalnih Plečnikovih Žalah, po številnih velikih in manjših cerkvah, mostovih, spomenikih in še bi lahko naštevala. Arhitekt nam je manj poznan po notranji opremi, saj so interierji pogosto skriti očem širše javnosti.
S pomočjo Umetnostnozgodovinskega društva smo si tovrstno Plečnikovo delo ogledali v čudoviti visokopritlični vili na ljubljanskih Poljanah. Leta 1912. jo je zgradil gradbenik Matko Prelovšek in v njej tudi bival s svojo družino. Med leti 1931. do 1933. je arhitekt Plečnik vili dodal zunanje stopnišče, uredil park z ribnikom in paviljonom. Ker smo prišli v večernem času, si parka nismo mogli ogledati. Smo bili pa zelo navdušeni nad originalno Plečnikovo notranjo opremo

Slovenija, Ljubljana
Čudovite vezenine, uokvirjene kot slike, po modnih smernicah prve polovice 20. stoletja, krasijo stene knjižnice.
Slovenija, Ljubljana
Vezena zavesa
Slovenija, Ljubljana
Zgornji del sten v knjižnici je Plečnik obdal s čudovitimi vezeninami, ki jih je imela gospodarica vile
Slovenija, Ljubljana
Knjižnica je opremljena z originalnimi Plečnikovimi fotelji in klubsko mizo. Tudi preproge so del Plečnikove notranje opreme.
Slovenija, Ljubljana
Jedilnica in dnevni prostor sta ločena z oboki in stebri iz marmorja. Jedilna miza, stoli, kandelaber in predalnik. Definitivno Plečnik 😎
Slovenija, Ljubljana
Plečnikov kandelaber. Zanimiv je tudi radiator, ki še vedno deluje čeprav je častitljive starosti, začetek 20. stoletja.
Slovenija, Ljubljana
Originalna Plečnikova stola za jedilnico.
Slovenija, Ljubljana
Z marmorjem obložen kot v jedilnici, z umivalnikom in medeninasto pipo.
Slovenija, Ljubljana
Marmorni umivalnik in medeninasta pipa od blizu. Mislim, da je samo pipa Plečnikovo delo.
Slovenija, Ljubljana
Prepoznaven Plečnik. Lesen predalnik na kamnitih nogah in z velikim okvirjem za fotografije
Slovenija, Ljubljana
Lestenec v jedilnici
Slovenija, Ljubljana
Plečnikov napis na lestencu
Slovenija, Ljubljana
Plečnikov stol in stojalo za svečo
Slovenija, Ljubljana
Medeninasta posodica z zmajčkom
Slovenija, Ljubljana
Kam vodijo Plečnikova vrata? V zakristijo ali mogoče v spovednico? Nič od tega. Za njimi je niša s policami za odlaganje kozarcev ... 😎
Slovenija, Ljubljana
Parket v jedilnici iz leta 1911 
Slovenija, Ljubljana
Leseni kasetni strop v dnevni sobi
Slovenija, Ljubljana
Razvejan Plečnikov lestenec
Slovenija, Ljubljana
Arhitekt Jože Plečnik ni ustvarjal samo megalomanskih cerkva, lotil se je tudi drobnih predmetov kot je pepelnik 😎
Slovenija, Ljubljana
Plečnikova peč z leseno klopjo
Slovenija, Ljubljana

Slovenija, Ljubljana

Slovenija
Čudovita, visokopritlična vila z vrtom je bila zgrajena leta 1912. po načrtih inženirja Matka Prelovška. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1931. vili dodal zunanje stopnišče, paviljon in ribnik na vrtu in opremil nekaj notranjih prostorov.


Plečnikove foto zgodbe:




sobota, 17. junij 2017

Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Domžalah

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhni vzpetini, na začetku Domžal, če prihajamo iz ljubljanske smeri. Deset metrska vzpetinica se imenuje Goričica. Starejša cerkev, ki je stala na tem mestu, se prvič omenja leta 1526. Zaradi turških vpadov je bila cerkev obdana s pravokotnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi. Vse skupaj je varovalo še okroglo obzidje in obrambni jarek. Konec 19. stoletja so taborsko obzidje porušili. Staro cerkev so prezidali in povečali ter zgradili pokopališče.
Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Nekaj umetnin je iz stare cerkve, večina pa je novejših in delo slovenskih slikarjev in arhitektov. Prezbiterij je poslikal slikar Slavko Pengov. Freske prikazujejo Marijino življenje. Zanimive so nenavadne orgle, ki so jih izdelali po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Po načrtih Plečnikovega učenca, Antona Bitenca, so prenovili kor. Tudi Križev pot na lesenih ploščah je delo slovenskega slikarja in verjetno je najmlajša umetnina v cerkvi.
Osrednja Slovenija
Kapela Matere Božje. Baročna kapela s kupolasto streho je bila zgrajena leta 1906, na mestu stare kapelice
Osrednja Slovenija
Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhnem gričku, imenovanem Goričica. Današnja cerkev, z izjemo baročnega zvonika, je bila zgrajena leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Cerkev ima obliko križa. Ob njej je župnišče, kapela in staro pokopališče.
Osrednja Slovenija
Na zunanji strani prezbiterija stoji s konzolo podprt, dva in pol metrski, bronasti kip Kristusa Kralja. Kip je delo domžalskega kiparja Petra Lobode (1894. Domžale - 1952. Ljubljana)
Osrednja Slovenija
Železno razpelo na kamnitem podstavku, na starem pokopališču, nosi letnico 1904.
Osrednja Slovenija
Glavni oltar Marije Vnebovzete s tabernakljem iz sivega marmorja in kupolo na stebričkih. Oltarna slika, Marijino Vnebovzetje, je delo slikarja Slavka Pengova. Na visokih podstavkih sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda.
Osrednja Slovenija
Obok prezbiterija krasi freska Marijino kronanje, iz leta 1938, ki je delo slikarja Slavka Pengova.
Osrednja Slovenija
Na vsaki strani prezbiterija so tri niše s slikami Slavka Pengova, ki so posvečene župnijski zavetnici Mariji Vnebovzeti. Prizori so iz njenega življenja: Jezusovo rojstvo, Marija pri Elizabeti, Angelski pozdrav v nazareški hiši, Zdrava, milosti polna ...


Osrednja Slovenija
... Marija daruje Jezusa v templju, Marija z 12-letnim Jezusom v templju, Marijina smrt.
Osrednja Slovenija
Razpelo
Osrednja Slovenija
Na slavoločni steni je kip Srca Jezusovega iz leta 1903, stoji pa na novejšem oltarju, ki je delo arhitekta Ivana Pengova.
Osrednja Slovenija
Marija z Detetom
Osrednja Slovenija
Stranski oltar sv. Jožefa z Detetom. Ob njima stojita kipa sv. Alojzija in sv. Luka
Osrednja Slovenija
Marmornat prestol na katerem sedi Žalostna Mati Božja z mrtvim Jezusom. Umetnina je iz leta 1897.
Osrednja Slovenija
Lesen renesančni okvir s kamnitim, barvanim kipom Marije z Detetom naj bi bil iz 15. stoletja
Osrednja Slovenija
Veliko, leseno razpelo
Osrednja Slovenija
Baročna marmorna prižnica na kamnitem podstavku je iz leta 1896. Slike na kovinskih ploščah predstavljajo Kristusa in štiri evangeliste
Osrednja Slovenija
Stranski oltar sv. Ane z Marijo, ter sv. Uršula in sv. Katarina, iz leta 1897
Osrednja Slovenija
Take orgle kot jih ima domžalska župnijska cerkev pa ne vidiš prav pogosto. Narejene so bile po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, leta 1928. Po načrtih Antona Bitenca, so leta 1951, prenovili kor.
Osrednja Slovenija
Križev pot na lesu je verjetno najmlajša umetnina v cerkvi. Slikar Lojze Čemažar ga je ustvaril leta 1989.
Osrednja Slovenija
Poslikave in oprema župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Domžalah, so v večini, delo slovenskih slikarjev in arhitektov
Osrednja Slovenija


Povezano:




Vir: Stane Stražar, Domžale mesto pod Goričico
Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas. 2013

torek, 06. junij 2017

Kobjeglava

Nedaleč stran od Štanjela, dobra dva kilometra, se nahaja še ena kraška idila, vasica Kobjeglava. Mnogi jo poznajo po pršutarni in odličnem pršutu, mi pa smo se bolj osredotočili na sakralno in arhitekturno dediščino kraške vasice.
Staro vaško jedro Kobjeglave krasijo kamnite hiše, ki so strnjene okoli danes baročne cerkve sv. Mihaela z zvonikom oglejskega tipa. Značilno kraško domačijo sestavljajo stanovanjska hiša s skoraj obveznim gankom in gospodarska poslopja, ki obkrožajo borjač (dvorišče), na katerega pridemo skozi kaluno (vhodni portal). Marsikatera domačija ima svojo štirno (vodnjak), tisti, ki je nimajo pa so se z vodo oskrbovali iz komunske štirne (vaški vodnjak), ki so jo vaščani zgradili skupaj in ob kateri so se radi zbirali in družili ter kakšno modro rekli. 😎
Prijazni lepotec iz Kobjeglave. Pasme čistokrvni mešanec, kuža Piko 💜
Slovenija, Primorska
Kraška hiša z majhnimi okni s kamnitim okvirjem in pastirska kamnita hiška, suhozidna
Slovenija, Primorska
Značilna kraška, kamnita pastirska hiška, zatočišče pastirjev pred slabim vremenom
Slovenija, Primorska
Cerkev sv. Mihaela v Kobjeglavi z zvonikom oglejskega tipa
Slovenija, Primorska
Pri obnovi cerkve sv. Mihaela so odkrili gotske freske
Slovenija, Primorska
Stranski oltar z Marijinim kipom
Slovenija, Primorska
Poslikava prezbiterija
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Prižnica
Slovenija, Primorska
Poslikan strop ladje s sv. Mihaelom v ospredju
Slovenija, Primorska
Slavoločni obok in prezbiterij
Slovenija, Primorska
Stranski, kamniti oltar s sliko iz 18. stoletja, na kateri je upodobljen papež Silvester ter sv. Peter in sv. Andrej
Slovenija, Primorska
Slovenija, Primorska
Značilnost cerkva na Krasu je tudi kropilnik, ki objema steber
Slovenija, Primorska
Nenavadno je, da na Krasu, v deželi kamna, srečaš lesene kipe, ampak jih 😎
Slovenija, Primorska
Glavni, baročni oltar s sliko sv. Mihaela. Oltar je iz leta 1768.
Slovenija, Primorska
Široki kamniti portali vodijo na dvorišče, ki je po navadi obkroženo s stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji
Slovenija, Primorska
Vodnjak oziroma štirna s kamnitim stopniščem
Slovenija, Primorska
Spomenik NOB na trgu v Kobjeglavi je narejen v obliki kraške hiše, ki jo obkroža nizek zidec in stolpiči z verigo. Na spominskih ploščah so vklesana imena padlih v vojni. Spomenik je bol odkrit leta 1974. Avtor je arhitekt Anton Uršič. (Register NKD)
Slovenija, Primorska
Umetelno izdelan kraški dimnik
Slovenija, Primorska
Kraški suhozid varuje kraški vrt
Slovenska, Primorska
Kapelica Matere Božje
Slovenija, Primorska
Široki kamniti portal skozi katerega vstopamo na kraško dvorišče. Kraševci bi rekli, skozi kalune vstopamo na kraški borjač. Dvorišče omejuje stanovanjska hiša z gankom in gospodarska poslopja. 
Vaški vodnjak oziroma "komunska štirna" na Goricah. Gradili so ga vsi vaščani, v njem so zajemali vodo tisti, ki niso imeli vodnjaka na lastnem dvorišču. Če je bila suša, so vodnjak zaklenili. Ključ je imel župan, ki je vodo delil družinam glede na njihovo število. Ob vaškem vodnjaku so se ljudje tudi zbirali in družili. (Zgibanka, Pot devetih kalov)


Povezano:





Vir: voden ogled
stanjel.eu