Prikaz objav z oznako Voličina. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Voličina. Pokaži vse objave

četrtek, 10. avgust 2017

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Kraj, nad katerim se danes dviga mogočna župnijska in romarska cerkev Svete Trojice s frančiškanskim samostanom, se je imenoval Gradiše. Med leti 1636. do 1640. so na vzpetini, na mestu kjer je prej stala lesena kapelica, postavili cerkev z zvonikom. Od takrat se tudi kraj imenuje Sveta Trojica in danes je upravno središče istoimenske občine. Najstarejši del cerkve, prvotno ladja, je danes prezbiterij. Med leti 1735. do 1740. so cerkev povečali, dodali večjo ladjo, staro pa uporabili kot prezbiterij. Dogradili so štiri stranske kapele in zakristijo. Cerkev Svete Trojice ima poleg glavnega oltarja, kar deset stranskih oltarjev, ki stojijo v plitvih kapelah, v parih, po pet na vsaki strani. Štirje oltarji so iz sredine 18. stoletja, šest pa iz 19. stoletja. Kar nekaj slik je naslikal avstrijski slikar Jožef Kremserschmidt. Strop in stene v cerkvi je poslikal furlanski slikar Jakob Brollo. Zvonika, ki oklepata pročelje cerkve so dogradili v letu 1780.
Samostan ob cerkvi so zgradili konec 17. stoletja. Prvotno so bili v njem avguštinci. Od leta 1854. do danes so v samostanu frančiškani.
V Sveti Trojici, se je konec leta 1910. za šest mesecev, naselil slovenski pisatelj Ivan Cankar. Tu je napisal svojo dramo Lepa Vida.
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar je nastajal med leti 1752. do 1755. Mojster te umetnine ni znan. Domnevajo, da je bila na delu graška delavnica. Oltar je v celoti lesen. V središču je kvalitetna oltarna slika Svete Trojice iz 18. stoletja, na žalost pa tudi ta slikar ni znan. V atiki oltarja je Božje oko obdano z žarki in številnimi angeli.  
Slovenija, Štajerska
Vitraj na oknu cerkve Svete Trojice v Slovenskih goricah. Vitraji so iz leta 1912. Ustvarili so jih v tirolski delavnici dr. Jele
Slovenija, Štajerska
Najstarejši del cerkve Svete Trojice. Zvonik s staro ladjo in prezbiterijem je iz začetka 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
1780. leta so cerkvi dogradili dva zvonika. Ob njej je tudi mogočen frančiškanski samostan
Slovenija, Štajerska
Trije čebulni zvoniki župnijske in romarske cerkve Svete Trojice 
Slovenija, Štajerska
Kamniti vodnjak
Slovenija, Štajerska
Sončna ura in letnica 1640. ko so postavili cerkev in samostan
Slovenija, Štajerska
Vhod v frančiškanski samostan
Slovenija, Štajerska
Sv. Jožef z Jezuščkom
Slovenija, Štajerska
Poslikava stropa, furlanski slikar Jakob Brollo. Po njem so poimenovali tudi trg v starem mestnem jedru Kopra
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Orgle kot jih vidimo danes, so tretje največje v Sloveniji. Leta 2003. so jih povečali v Škofijski orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru. Prve orgle so bile postavljene leta 1833. Izdelal jih je mojster iz Gradca
Slovenija, Štajerska
Cerkev Svete Trojice v Slovenskih goricah ima deset stranskih oltarjev. Štirje so iz sredine 18. stoletja, ostalih šest pa je iz 19. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Freske v ladji in prezbiteriju je naslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834 - 1918). Pri slikarski dekoraciji sta sodelovala Osvald in Egidij Bierti iz Humina pri Čedadu. Cerkev so poslikali med leti 1882. do 1884.
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar Žalostne Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Lurška Mati Božja. Marijo obdaja bogat baročni okvir.
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica z reliefi štirih evangelistov, je v osnovi iz 18. stoletja. Sredi 19. stoletja so jo obnovili. Na baldahinu stoji sv. Frančišek z volkom. Avtor kipa je Jakob Gschiel (1821-1908)
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar sv. Križa. Oltarno sliko Križanega je naslikal avstrijski slikar Johann Kremserschmit, ki smo ga "srečali" tudi v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Florjana
Slovenija, Štajerska
Slika na steni ladje "Jezus prijatelj otrok"
Slovenija, Štajerska
Sv. Ana z Marijo
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Roka
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja, je delo nemškega baročnega kiparja Jožefa Strauba (1712-1756). Leta 1743. postavi Kužno znamenje v Mariboru. Po kiparjevi zgodnji smrti prevzame njegovo delavnico Jožef Holzinger, ki je bil njegov pomočnik v Mariboru. (wikipedia) 
Slovenija, Štajerska
Zunanja kapela Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Zunanja kapela. XII. postaja križevega pota
Slovenija, Štajerska
Pročelje cerkve Svete Trojica v Slovenskih goricah. Impozantna zvonika so postavili leta 1780.


Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji nad Benediktom

Ljutomer

Velika Nedelja 


Vir:
sv-trojica-franciskani.si
voden ogled

sobota, 29. julij 2017

Spodnja Voličina v Slovenskih goricah

Spodnja Voličina je razložena vas z nekaj zaselki, ki se razprostirajo po pobočjih in dolinah Slovenskih goric in spadajo pod občino Lenart. V središču zaselkov je župnijska cerkev sv. Ruperta z župniščem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastajala od leta 1519 do 1538. V osnovi je to gotska cerkev s šilastimi okni in gotskimi oporniki na zunanji strani. Poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Rupertu, ima cerkev še štiri stranske oltarje. Vseh pet baročnih oltarjev in prižnica, je delo mariborskega kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja in njegove delavnice. Oltarji so nastajali od leta 1760. do 1772. Poleg kipov svetnikov je na njih tudi veliko angelov. Pravijo, da zato, ker je imel zelo ras otroke in tudi sam je bil oče kar velike družine.
Slovenija, Štajerska
Stropna freska v ladji cerkve sv. Ruperta
Slovenija, Štajerska
Baročno oltar sv. Notburge v južni kapeli župnijske cerkve sv. Ruperta v Spodnji Voličini. 
Slovenija, Štajerska
V severni kapeli je baročni oltar sv. Antona Padovanskega. Vseh pet oltarjev je delo kiparja iz Maribora, Jožefa Holzingerja. 
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Matere božje oziroma Marijin oltar
Slovenija, Štajerska
Križno obokan prezbiterij
Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar sv. Ruperta. Vsi oltarji, v cerkvi sv. Ruperta, so nastali med leti 1760-1772. Oltarju so delo Jožefa Holzingerja in njegove delavnice v Mariboru.
Slovenija, Štajerska
Gotsko okno v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Kamniti, pravokotni portal zakristije in zakristijska omara
Slovenija, Štajerska
Orgle so novejšega datuma, iz leta 2005. Izdelali so jih v Orglarski delavnici Maribor
Slovenija, Štajerska
Relief na kamniti prižnici. Tudi baročna prižnica je delo Jožefa Holzingerja (1735-1797. Maribor)
Slovenija, Štajerska
Detajl stranskega oltarja Srce Jezusovo oziroma oltar bičanega Jezusa
Slovenija, Štajerska
Razpelo in Križev pot
Slovenija, Štajerska
Župnišče z dvoramnim, baročnim, kamnitim stopniščem. Sprva gotsko poslopje, so v 18. stoletju povišali in povečali
Slovenija, Štajerska
Župnišče, hrbtna stran, obrnjena proti cesti, kjer je viden ostanek nekdanjega protiturškega obzidja
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Ruperta in župnišče v Spodnji Voličini, v Slovenskih goricah
Slovenija, Štajerska
Zunanja, gotska kapela Lurške Marije
Slovenija, Štajerska
Okno s kamnito obrobo in kovano mrežo
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Zunanja, gotska podoba prezbiterija z gotskimi oporniki in visokimi okni. 
Slovenija, Štajerska
Zazidano gotsko okno
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša s poudarjenim vogalnim rizalitom s šilasto strešico.
Slovenija, Štajerska
Anton Murko (1809. Spodnja Voličina - 1871. Spodnje Hoče), duhovnik in jezikoslovec. Spomenik pred cerkvijo je izdelal kipar Darko Golija (1965. Maribor), leta 1999. (mariborart.si)  


Slovenija, Štajerska
Štiriosna. pritlična stanovanjska hiša z lepim kamnitim portalom, s šivanim robom in frčadami.


Z ornamenti okrašen kamniti portal. Žal malce zanemarjen, delno ohranjen zgornji del s sklepnikom.


Povezane foto zgodbe, Slovenske gorice:





Vir:
voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988
zupnija-rupert-slo-gorice.rkc.si