Prikaz objav z oznako Vesela Gora. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Vesela Gora. Pokaži vse objave

ponedeljek, 17. december 2018

Žalostna Gora pri Mokronogu

Če smo obiskali Veselo goro pri Šentrupertu, se spodobi, da obiščemo tudi Žalostno goro. 366 metrov visoka Gora nad Mokronogom, se lahko pohvali s čudovitim in edinstvenim svetiščem. Od župnišča se sprehodimo, mimo kapelic, do osrednjega dela svetišča. To so svete stopnice ali kot so jim nekoč rekli svete štenge. Zgradili so jih v drugi polovici 18. stoletja. Predvidevajo, da so jih takrat tudi poslikali. Dolga zgradba je vpeta v hrib in stoji samostojno. Za razliko od podobnih svetih stopnic, ki se v glavnem držijo cerkva. Skozi vhodno vežo pridemo do banjasto obokanega hodnika s svetimi stopnicami. 28 jih je. Nad njimi, na oboku, je osem fresk s prikazom Kristusovega trpljenja.  Stopnice so zgrajene iz črnega marmorja, v vsako pa so vstavljene relikvije svetnikov, ki jih prekrivajo medeninaste ploščice. Po svetih štengah se ne hodi, po njih se verniki vzpenjajo po kolenih, vsak zatopljen v svoje molitve in razmišljanja. Na vrhu stopnic je kapela z Božjim grobom.

Notranjost svetih stopnic je poslikal, nam laikom bolj malo znani slikar, Anton Postl. Priselil se je v Šentrupert, ne ve se od kod, se leta 1769. tu poročil in med leti 1765. do okoli 1800. ustvarjal večinoma na Dolenjskem. Freske so sprva pripisali slikarju Francu Jelovšku, ki je poslikal bližnjo cerkev Žalostne Matere božje. Baročna cerkev ima marmorni glavni oltar posvečen Žalostni Materi božji. Obok prezbiterija je poslikal baročni slikar Franc Jelovšek, okoli leta 1735. Na freskah je upodobil sedem Marijinih žalosti, s tem da je ena od žalosti, Pieta - Marija z mrtvim Jezusom, osrednji del glavnega oltarja. Oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Valentina Metzingerja.

Zanimivo umetniško zgodovinsko romanje na Žalostno goro pri Mokronogu. 😎

Slovenija, Dolenjska
Kristusov pasijon na oboku hodnika svetih stopnic. Ena od osmih fresk predstavlja 'Jezusa odvedejo izpred Pilata, ki si umiva roke'. Freske, ki krasijo svete stopnice na Žalostni gori so eno najboljših in največjih del slikarja in freskanta Antona Postla.
Slovenija, Dolenjska
Vhodni stolpič s pilastri in čokatim zvonikom, ki je leta 1872. zamenjal piramidasto streho.
Slovenija, Dolenjska
Latinski napis nad vhodnim portalom svetih stopnic pravi, da 'tisti, ki se želite dvigniti v nebeške višave, vzpenjajte se pobožno po teh stopnicah'.  V niši stoji Jezus z bodečo krono in dvema rabljema.
Slovenija, Dolenjska
Freska v vhodni veži. Anton Postl, Zadnja večerja
Slovenija, Dolenjska
Velika freska na oboku vhodne veže. Anton Postl, 'Jezusa primejo'
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku hodnika je sestavljena iz osmih prizorov Kristusovega trpljenja. 
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice ali "svete štenge" so zgradili okoli leta 1767. V tem času so jih tudi poslikali. Vse freske so delo Antona Postla, ki je imel svojo delavnico v Šentrupertu. 28 stopnic je iz črnega marmorja. Na vsaki stopnici sta vdelani po dve relikviji svetnikov. Pokrite so z medeninastimi ploščicami. Po svetih stopnicah se ne hodi temveč se gre po kolenih.
Slovenija, Dolenjska
Na ostenju svetih stopnic je Anton Postl naslikal angele, ki spremljajo, po kolenih vzpenjajoče se vernike v njihovi molitvi. Na prvi freski je angel z lučjo.
Slovenija, Dolenjska
Freska v vhodni veži. Anton Postl, 'Jezusovo slovo od matere'
Slovenija, Dolenjska
Freska v luneti na notranji strani vhodnih vrat. Anton Postl, 'Jezus na vrtu Getsemani'
Slovenija, Dolenjska
Tudi predprostor pred Božjim grobom, je bogato poslikan.
Slovenija, Dolenjska
Osem prizorov Kristusovega trpljenja.
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku predprostora, na vrhu svetih stopnic, prikazuje Jezusa, ki ga pribijajo na križ. 
Slovenija, Dolenjska
Kapela z Božjim grobom
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl je s svojimi freskami Kristusovega trpljenja, vernikom pričaral skoraj živi pasijon
Slovenija, Dolenjska
Zadnje dejanje drame imenovane Kristusovo trpljenje, je Anton Postl naslikal na stropu kapele. Vstajenje.
Slovenija, Dolenjska
Božji grob
Slovenija, Dolenjska
Medeninasta ploščica varuje relikvijo, ki je vstavljena v svete stopnice. Na vsaki stopnici sta po dve relikviji svetnikov.
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl, svete stopnice, 'Angel z Veronikinim prtom
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl, 'Kristus pade pod križem'
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice na Žalostni gori so zgradili leta 1767.
Slovenija, Dolenjska
Romarska cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori
Slovenija, Dolenjska
Velika freska, na zunanji strani cerkve Žalostne Matere božje, je obrnjena proti Mokronogu in prikazuje Križanje. Nastala je okoli leta 1735. Fresko pripisujejo Francu Jelovšku.
Slovenija, Dolenjska
Zunanja freska, ob glavnem vhodu v cerkev, predstavlja bolnega servita sv. Peregrina. K njemu se sklanja, že rahlo zbledeli, Kristus. Freska je delo Franca Jelovška.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev Žalostne Matere božje ima tudi zunanjo prižnico za bogoslužje na prostem. 
Slovenija, Dolenjska
Vhodna lopa pod zvonikom
Slovenija, Dolenjska
Sončna ura z angelsko glavo in letnico 1906.
Slovenija, Dolenjska
Baročna cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori pri Mokronogu je enoladijska. Poleg glavnega oltarja ima, ob slavoločni steni še dva stranska oltarja 
Slovenija, Dolenjska
Marija Kraljica z Jezuščkom
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku prezbiterija je delo baročnega slikarja Franca Jelovška. Nastala je okoli leta 1735. V središču freske je Marija, ki sedmim servitom, ustanoviteljem servitskega reda, izroča škapulir. 
Slovenija, Dolenjska
Ob straneh freske v prezbiteriju je Jelovšek naslikal angele z orodji za mučenje, v medaljonih in lunetah pa prizori iz Jezusovega življenja. Žalostna Mati božja pod križem ...
Slovenija, Dolenjska
Franc Jelovšek, medaljon na freski prezbiterija: Jezusa položijo v grob
Slovenija, Dolenjska
Baročni glavni oltar Žalostne Matere božje je izdelan iz marmorja, v začetku 18. stoletja. V središču oltarja je kip Pieta, ob strani pa kipa sv. Petra in Pavla. 
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar je posvečen sv. Jerneju, ki je bil eden od dvanajstih apostolov. Oljna oltarna slika, Mučenje sv. Jerneja, je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Njegovo delo je tudi slika v atiki iz prve polovice 18. stoletja. Na njej je upodobil minorita Benvenuta Osimskega.
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar sv. Jožefa. Slika sv. Jožefa z Jezuščkom je tudi delo Valentina Metzingerja. Manjša slika v atiki predstavlja sv. Ano, ki uči brati malo Marijo.
Slovenija, Dolenjska
Križev pot je naslikan na "zlati" podlagi, zato je videti kot, da je osvetljen. Naslikal ga je češki slikar Anton Sturm, leta 1909. 
Slovenija, Dolenjska
Današnje orgle je leta 1953. izdelal Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani
Slovenija, Dolenjska
Levo sakralna dediščina Žalostne gore. Župnišče, kapele Marijinih žalosti, svete stopnice in na vrhu Gore romarska cerkev Žalostne Matere božje. Desno, podoba Marije sedem žalosti.
Slovenija, Dolenjska
Žalostna Mati božja. Slika za glavnim oltarjem
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Najstarejša votivna podoba na Žalostni gori, Marija z detetom, ima letnico 1690. 
Slovenija, Dolenjska
Romarska cerkev Žalostne Matere božje, kot jo vidimo danes, je nastala okoli leta 1828. Od starejše cerkve je ostal le zvonik. Cerkev stoji na 366 metrov visoki Gori pri Mokronogu
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice na Žalostni gori so edine v Sloveniji, ki stojijo samostojno in se ne držijo cerkve.
Slovenija, Dolenjska
Žalostna gora pri Mokronogu

Slovenija, Dolenjska
Kapele Žalostne Matere božje. 
Slovenija, Dolenjska
Nadstropno župnišče s štirikapno streho je nastalo leta 1846. Kasneje so ob njem uredili še vrt.


Povezano, enodnevni izlet:

Vesela Gora pri Šentrupertu

Šentrupert na Dolenjskem

Trebnje, kraj kjer je živel Friderik Baraga kot graščak



Vir: Žalostna gora nad Mokronogom, dr. Ferdinand Šerbelj, Zbornik župnije Mokronog, 1999.
voden ogled



sreda, 21. november 2018

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Cerkev, ki te objame in povabi v svojo čudovito baročno notranjost. To je romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki stoji na 324 metrov visoki Veseli Gori. Na njej se nahaja tudi istoimensko naselje. Za tako izjemno sakralno dediščino se lahko zahvalimo novomeškemu proštu. Jurij Frančišek Ksaverij de Marotti se je odločil postaviti novo cerkev, na mestu kjer se je nahajala dotrajana manjša cerkev sv. Marjete. 1. septembra 1723. je posvetil temeljni kamen, 4. septembra 1735. pa tudi dokončano cerkev.

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija ima osmerokotni tloris, prezbiterij z umetelno izrezljanim glavnim oltarjem sv. Frančiška Ksaverija iz leta 1735. Cerkev je kot nekakšna sakralna galerija v kateri lahko občudujemo umetniška dela slovenskih baročnih slikarjev in kiparjev. V dveh stranskih kapelah sta oltarni sliki Valentina Metzingerja in Fortunata Berganta. Dva stranska oltarja, ki stojita ob slavoločni steni sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Cerkev ima tudi štiri bogato poslikane kupole. Leta 1760. jih je s freskami poslikal Anton Tušek iz Škofje Loke.

Za potrebe romarjev in duhovnikov so leta 1768. nedaleč stran od cerkve zgradili romarsko hišo. Med leti 1825. do 1938. je bila v lasti plemiške družine Barbo. Danes je v njej muzej kmečkega orodja, spominska soba čebelarja in duhovnika Petra Pavla Glavarja pa verjetno še kaj.

Ko so se romarji izvili iz objema čudovite cerkve, so se odpravili naprej, na Žalostno Goro.

Slovenija, Dolenjska
Romarska, baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori, nad Šentrupertom
Slovenija, Dolenjska
Kupola nad glavnim oltarjem predstavlja podobe vere, upanja in ljubezni. V središču je sv. Frančišek Ksaverij, na levi strani pa je upodobljena cesarica Marija Terezija z dvoglavim orlom. Vse freske v cerkvi so nastale leta 1760. Pripisujejo jih slikarju in freskantu Antonu Tušku iz Škofje Loke.
Slovenija, Dolenjska
Baročni zlati oltar je nastal leta 1735. v novomeški rezbarski delavnici. V niši oltarja stoji kip sv. Frančiška Ksaverija, okoli njega pa so razvejani listi akanta, ki jih prepredajo trakovi v rokah angelov. 
Slovenija, Dolenjska
Sv. Marjeta v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Marjete
Slovenija, Dolenjska
Stranska kapela sv. Marjete, v spomin na starejšo cerkev sv. Marjete, ki je stala na tem mestu in so jo zaradi dotrajanosti, konec 15. stoletja, podrli. Oba oltarja v stranskih kapelah sta iz druge polovice 19. stoletja. Oltarni sliki sta starejši. V kapeli sv. Marjete je slika Smrt sv. Jožefa, delo Valentina Metzingerja. V atiki je slika sv. Marjete.
Slovenija, Dolenjska
Sv. Janez Nepomuk v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Janeza Nepomuka.
Slovenija, Dolenjska
Kapela sv. Janeza Nepomuka. Oltarno sliko, Smrt sv. Janeza Nepomuka, je naslikal slovenski baročni slikar Fortunat Bergant, okoli leta 1765. V atiki je slika Angela varuha, delo Matije Bradaška
Slovenija, Dolenjska
V središču največje kupole je sv. Trojica, okoli pa so v podobi angelov naslikane čednosti kot so modrost, ponižnost, pravica, usmiljenje, radodarnost ...
Slovenija, Dolenjska
Detajl poslikane velike kupole
Slovenija, Dolenjska
Freska sv. Frančišek in ženska s kačo, delo loškega slikarja Antona Tuška (6. junij 1725 - 31. januar 1798) 
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar Lurške Matere Božje. Oba stranska oltarja sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice.
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar posvečen sv. Ani
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Oljna slika umirajočega sv. Frančiška Ksaverija, visi ob stranskem oltarju sv. Ane. Umetnija je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja 
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Lesena baročna prižnica je iz leta 1744.
Slovenija, Dolenjska
Križev pot
Slovenija, Dolenjska
Tlakovanje cerkvene ladje
Slovenija, Dolenjska
Barbova graščina na Veseli Gori. Mogočna, kamnita, nadstropna in devetosna zgradba je bila zgrajena leta 1768, kot romarska hiša. Od leta 1825. do 1938, je bila v lasti plemiške družine Barbo, po kateri je dobila ime. 
Slovenija, Dolenjska
Spominska plošča na pročelju Barbove graščine, v spomin na duhovnika in čebelarja Petra Pavla Glavarja (2. maj 1721, Ljubljana - 24. januar 1784, Gomila pri Mirni na Dolenjskem)
Slovenija, Dolenjska
Kamniti portal graščine Barbo z letnico 1768 na sklepniku
Slovenija, Dolenjska
Detajl Barbove graščine na Veseli gori

Slovenija, Dolenjska
So na Veseli Gori vsi veseli? Simpatični in igrivi koker španjel zagotovo je 💛
Slovenija, Dolenjska
Vesela Gora nad Šentrupertom. Istoimensko naselje in romarska, baročna umetnija, cerkev sv. Frančiška Ksaverija
Slovenija, Dolenjska
Najstarejša mariborska trta ima svoje potomce tudi na Veseli Gori
Slovenija, Dolenjska
Kamniti portal vodi v klet Barbove graščine.
Slovenija, Dolenjska
Pogled z Vesele Gore na Šentrupert in spodaj desno na križev pot in kapelo Žalostne matere božje
Slovenija, Dolenjska
Šentrupert in župnijska cerkev sv. Ruperta pod katero spada tudi podružnična cerkev na Veseli Gori
Slovenija, Dolenjska
Toplar, obožujem jih 💜
Slovenija, Dolenjska
Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori so pričeli zidati 1.septembra 1723. Posvečena je bila 4. septembra 1735. Na tem prostoru je stala starejša cerkev sv. Marjete, ki so jo konec 15. stoletja porušili. 
Slovenija, Dolenjska
Grad Škrljevo stoji nedaleč od cerkve sv. Frančiška Ksaverija. V pisnih virih se prvič omenja leta 1044. kot posest sv. Eme, ki ga je podarila benediktinkam in njihovemu samostanu na Krki, na Koroškem.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu


Vir: sentrupert.si