Prikaz objav z oznako Velesovo. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Velesovo. Pokaži vse objave

sreda, 02. avgust 2017

Lenart v Slovenskih goricah

Po gradu Hrastovec in Spodnji Voličini smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, napotili v Lenart. Središče istoimenske občine v Slovenskih goricah, ki je bil kot mesto razglašen šele leta 1989. Ime je dobil po cerkvi sv. Lenarta, ki stoji v središču slikovitega starega mestnega jedra. Osrednji trg s fontano in spomenikom padlih v NOB, oklepajo hiše, ki so večinoma iz 19. stoletja. Starejše, lesene hiške so pogorele v požarih, ki so večkrat opustošili Lenart.
Večja znamenitost mesta je prav gotovo baročna cerkev sv. Lenarta z gotskimi oporniki. Krasijo jo baročni oltarji. Glavni in oba stranska oltarja sta delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Cerkev ima tudi dve stranski baročni kapeli. Oltarno sliko sv. Lenarta, je naslikal avstrijski baročni slikar Martin Johann Kremserschmidt.
Zanimiva je tudi visoko pritlična baročna hiška na Trgu osvoboditve, v kateri je bil nekoč stari rotovž. Ob Mariborski ulici, pod cerkvijo pa stoji hiša iz začetka 17. stoletja. Na kamnitem portalu ima grb družine Herberstein, ki so imeli tu svoje posesti. V hiši je bila tudi sirotišnica. V Lenartu mi je bila najbolj všeč Ptujska ulica, na kateri je niz pritličnih, podolgovatih hiš, v panonskem slogu. Vhodni portali so obrnjeni na cesto, na drugi strani pa imajo dvorišča s čudovitim razgledom na Slovenske gorice.
Slovenija, Štajerska
Lenart v Slovenskih goricah
Slovenija, Štajerska
Grb grofa Herbersteina, nad vrati pritlične hiše iz 17. stoletja
Slovenija, Štajerska
Pritlična hiša iz prve polovice 17. stoletja, z dvokapno streho na čop, stoji ob Mariborski ulici
Slovenija, Štajerska
V hiši, na Mariborski cesti v Lenartu, je bila v nekem obdobju tudi sirotišnica. Ustanovil jo je par, ki ni imel svojih otrok. V njej je bil tudi stari trški "špital"
Slovenija, Štajerska
Župnijska, gotsko-baročna cerkev sv. Lenarta in župnišče stojita v središču starega mestnega jedra Lenarta. Župnišče je današnjo podobo dobilo leta 1862. 
Slovenija, Štajerska
Ciril in Metod, slika v župnišču 
Slovenija, Štajerska
Na desni stoji mestna hiša
Slovenija, Štajerska
Spomenik posvečen vsem žrtvam nasilja v drugi svetovni vojni. Postavili so ga leta 1976. Avtorica je kiparka Vlasta Zorko Tihec
Slovenija, Štajerska
Ploščad na Trgu osvoboditve s fontano in spomenikom. Trg obkrožajo trške hiše, ki so večinoma iz začetka 19. stoletja, kajti trg je v svoji zgodovini večkrat pogorel. Simpatična hiška, prva z desne, je stari rotovž. 
Slovenija, Štajerska
Zunanji, gotski del prezbiterija cerkve sv. Lenarta, po kateri je kraj dobil svoje ime. Cerkev se omenja že leta 1196. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1518. Zvonik so zgradili leta 1531. v njem pa še vedno zvoni zvon z letnico 1573.
Slovenija, Štajerska
Baročni oltar med gotskimi okni. Glavni oltar je posvečen sv. Lenartu, zavetniku za zdravje živine in rešitelja jetnikov. Slednje je reševal iz ječ in jim priskrbel kos zemlje, da so se lažje vključili v življenje. Oltarna slika je delo baročnega slikarja Martina Johanna Kremserschmidta (1718-1801). Kar nekaj njegovih slik lahko vidimo tudi v samostanski cerkvi v Velesovem
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Lenarta ima dve stranski kapeli, ki so ju prizidali v začetku 18. stoletja. Ena je posvečena Mariji, druga pa ...
Slovenija, Štajerska
... sv. Sebastjanu.
Slovenija, Štajerska
Sv. Metod, v stranski kapeli sv. Sebastjana
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar posvečen sv. Florjanu. Ob njem sta kipa sv. Janeza in sv. Pavla
Slovenija, Štajerska
Orgle na koru in rebrasti strop
Slovenija, Štajerska
Desni, baročni stranski oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku. Glavni in oba stranska oltarja so delo slovenskega kiparja in rezbarja iz Maribora, Jožefa Holzingerja (1735-1797)
Slovenija, Štajerska
Gotski portal s kovanimi vrati
Slovenija, Štajerska
Baročna, lesena prižnica
Slovenija, Štajerska
Zaprta kapelica prislonjena h cerkvenemu obzidju
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča z letnico 1645
Slovenija, Štajerska
Gotski portal
Slovenija, Štajerska
Detajl gotskega portala
Slovenija, Štajerska
Pritlična, sedem osna, klasicistična hiša, na Ptujski cest, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja. Glavni vhod krasijo pilastri. Na pročelju je mesto Lenart, postavilo spominsko ploščo. V tej hiši je, med leti 1908. do 1945. živel sodnik in pisatelj, Ožbolt Ilaunig 
Slovenija, Štajerska
Hiša, šola in cerkev sv. Lenarta. Stičišče Ptujske ceste in Trga osvoboditve. Dvonadstropna šola je bila zgrajena leta 1895.
Slovenija, Štajerska
Na Ptujski cesti so si hiše zelo podobne. Pročelja, ki gledajo na cesto so pritlična, hiše so podolgovate. Na drugi strani imajo dvorišča, vrtove in čudovite poglede na Slovenske gorice
Slovenija, Štajerska
Stanovanjska hiša iz prve polovice 19. stoletja ima na stranski fasadi zaprto, leseno verando
Slovenija, Štajerska
Še ena čudovita pritlična hiša, ki je danes lepo prenovljena. Poleg arhitekturnega okrasja in baročnega portala jo krasi tudi veliko rož. V osnovi je bila hiša zgrajena v drugi polovici 18. stoletja, kasneje so jo predelali in danes je čudovita. 
Slovenija, Štajerska
Triosna, baročna hiška, na Trgu osvoboditve 5, je stari rotovž oziroma mestna hiša, ki so jo postavili leta 1675. Ima okna s kamnito obrobo in baročnimi mrežami. V Lenartu je trški sodnik, že leta 1787, prisegal tudi v slovenskem jeziku. Na ploščadi za hišo je danes tržnica.
Slovenija, Štajerska
Verjetno vogalni kamen. Zdaj stoji ob starem Rotovžu
Slovenija, Štajerska
Na levi strani je gospodarsko poslopje, zgrajeno leta 1830. Na desni strani, na Jurovski cesti, stoji dvonadstropna hiša s kamnitim portalom in letnico 1831.


Povezane foto zgodbe, Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Spodnja Voličina

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja



Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
zupnija-lenart.si
Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988



četrtek, 28. julij 2016

Velesovo - Adergas

Velesovo je vasica na Gorenjskem. Od Kranja je oddaljena dobrih deset kilometrov, vendar pa spada v občino Cerklje na Gorenjskem. Tu smo obiskali baročno cerkev Marijinega oznanjenja ob kateri stoji nekdanji samostan dominikank, Adergas.
Cerkev in samostan kot ju vidimo danes, so začeli graditi leta 1732. po načrtih dveh arhitektov in stavbenikov, Gregorja Mačka in Zullianija. Zgradili so samo en krak samostana, čeprav sta bila predvidena dva, na vsaki strani cerkve eden. Dominikanke so tu živele do leta 1782. ko je cesar Jožef II. samostan razpustil tako kot mnoge druge po habsburškem cesarstvu.
Baročno cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem krasi sedem ogromnih slik, ki jih je naslikal slikar Johan Schmidt iz Kremsa pri Dunaju. Od tu tudi priimek slikarja, Kremserschmidt. Njegove slike krasijo glavni oltar in šest stranskih. Zanimiva zgodba iz druge svetovne vojne, če je takrat sploh lahko bilo kaj zanimivo. Nemci so želeli odpeljati slike v Nemčijo. To je vedel tudi nemški duhovnik, ki je služboval v Kranju. Vaščanom je svetoval, naj ponoči, na skrivaj, slike zazidajo. Tako so tudi storili in rešili umetnine, ki jih lahko občudujemo še danes.

Slovenija, Gorenjska
Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem in samostan Adergas

Slovenija, Gorenjska
Na vzhodni strani cerkve je krilo samostana, kjer so nekoč bivale Dominikanke. V načrtu je bilo tudi simetrično krilo na zahodni strani, ki pa ni bilo nikoli dograjeno. Zgodil se je cesar Jožef II, ki je leta 1782. samostan razpustil

Slovenija, Gorenjska
Vhodni portal cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem

Slovenija, Gorenjska
Detajl kamnitega portala. 

Slovenija, Gorenjska
Baročno cerkev Marijinega vnebovzetja in samostan, kot ju vidimo danes, so začeli graditi leta 1732. Načrte sta izdelala arhitekta in stavbenika, Gregor Maček in v Trstu rojeni Candido Zulliani

Slovenija, Gorenjska
Baročni stranski oltar z mogočno sliko, ki jo je ustvaril slikar Johan Schmidt, doma iz mesteca Krems blizu Dunaja. Imenujejo ga tudi Kremserschmidt. Isti slikar je naslikal tudi sliko v glavnem oltarju in šest slik, ki krasijo ladijski del cerkve

Slovenija, Gorenjska
Glavni, baročni oltar s Kremserschmitovo sliko. V tronu glavnega oltarja, ki se tako močno blešči,  se nahaja leseni romarski Marijin kipec

Slovenija, Gorenjska
Mogočne cerkvene orgle so novejšega datuma. Blagoslovili so jih leta 2007.

Slovenija, Gorenjska
Lesena omara v zakristiji je iz leta 1740

Slovenija, Gorenjska
Relief

Slovenija, Gorenjska
Tron na glavnem oltarju v katerem se nahaja leseni Marijin kipec, obdan z angeli

Slovenija, Gorenjska
Baročna krstilnica

Slovenija, Gorenjska
Pod cerkvijo Marijinega oznanjenja v Velesovem so grobovi z letnico 1769

Slovenija, Gorenjska
Katakombe pod cerkvijo kjer je pokopano nekaj nun in dva duhovnika

Slovenija, Gorenjska
Park  s fontano pred cerkvijo v Velesovem



Povezano, enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev sv. Kancijana v Kranju

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu


Vir: zloženka Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja Velesovo, samostan Adergas