Prikaz objav z oznako Trebnje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Trebnje. Pokaži vse objave

sreda, 28. november 2018

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Slovenija
Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.
Slovenija
Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 
Slovenija
Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 
Slovenija
Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije
Slovenija
Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo
Slovenija
Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom
Slovenija
Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 
Slovenija
Šentrupert na Dolenjskem
Slovenija
Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 
Slovenija
Slovenija
Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...
Slovenija
Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 
Slovenija
Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.
Slovenija
Gotska zakramentalna hišica
Slovenija
Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 
Slovenija
Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo
Slovenija
Cerkvene klopi je načel zob časa. 
Slovenija
Prižnica
Slovenija
Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 
Slovenija
Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 
Slovenija
Sv. Andrej na sklepniku
Slovenija
Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah
Slovenija
Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.
Slovenija
Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca
Slovenija
Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije
Slovenija
Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo
Slovenija
Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami
Slovenija
Sončna ura na pročelju cerkve
Slovenija
Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo
Slovenija
Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 
Slovenija
Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.
Slovenija
Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:


Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Žalostna gora pri Mokronogu



Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001
slovenska-biografija.si
Register NKD


sreda, 21. november 2018

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Cerkev, ki te objame in povabi v svojo čudovito baročno notranjost. To je romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki stoji na 324 metrov visoki Veseli Gori. Na njej se nahaja tudi istoimensko naselje. Za tako izjemno sakralno dediščino se lahko zahvalimo novomeškemu proštu. Jurij Frančišek Ksaverij de Marotti se je odločil postaviti novo cerkev, na mestu kjer se je nahajala dotrajana manjša cerkev sv. Marjete. 1. septembra 1723. je posvetil temeljni kamen, 4. septembra 1735. pa tudi dokončano cerkev.

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija ima osmerokotni tloris, prezbiterij z umetelno izrezljanim glavnim oltarjem sv. Frančiška Ksaverija iz leta 1735. Cerkev je kot nekakšna sakralna galerija v kateri lahko občudujemo umetniška dela slovenskih baročnih slikarjev in kiparjev. V dveh stranskih kapelah sta oltarni sliki Valentina Metzingerja in Fortunata Berganta. Dva stranska oltarja, ki stojita ob slavoločni steni sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Cerkev ima tudi štiri bogato poslikane kupole. Leta 1760. jih je s freskami poslikal Anton Tušek iz Škofje Loke.

Za potrebe romarjev in duhovnikov so leta 1768. nedaleč stran od cerkve zgradili romarsko hišo. Med leti 1825. do 1938. je bila v lasti plemiške družine Barbo. Danes je v njej muzej kmečkega orodja, spominska soba čebelarja in duhovnika Petra Pavla Glavarja pa verjetno še kaj.

Ko so se romarji izvili iz objema čudovite cerkve, so se odpravili naprej, na Žalostno Goro.

Slovenija, Dolenjska
Romarska, baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori, nad Šentrupertom
Slovenija, Dolenjska
Kupola nad glavnim oltarjem predstavlja podobe vere, upanja in ljubezni. V središču je sv. Frančišek Ksaverij, na levi strani pa je upodobljena cesarica Marija Terezija z dvoglavim orlom. Vse freske v cerkvi so nastale leta 1760. Pripisujejo jih slikarju in freskantu Antonu Tušku iz Škofje Loke.
Slovenija, Dolenjska
Baročni zlati oltar je nastal leta 1735. v novomeški rezbarski delavnici. V niši oltarja stoji kip sv. Frančiška Ksaverija, okoli njega pa so razvejani listi akanta, ki jih prepredajo trakovi v rokah angelov. 
Slovenija, Dolenjska
Sv. Marjeta v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Marjete
Slovenija, Dolenjska
Stranska kapela sv. Marjete, v spomin na starejšo cerkev sv. Marjete, ki je stala na tem mestu in so jo zaradi dotrajanosti, konec 15. stoletja, podrli. Oba oltarja v stranskih kapelah sta iz druge polovice 19. stoletja. Oltarni sliki sta starejši. V kapeli sv. Marjete je slika Smrt sv. Jožefa, delo Valentina Metzingerja. V atiki je slika sv. Marjete.
Slovenija, Dolenjska
Sv. Janez Nepomuk v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Janeza Nepomuka.
Slovenija, Dolenjska
Kapela sv. Janeza Nepomuka. Oltarno sliko, Smrt sv. Janeza Nepomuka, je naslikal slovenski baročni slikar Fortunat Bergant, okoli leta 1765. V atiki je slika Angela varuha, delo Matije Bradaška
Slovenija, Dolenjska
V središču največje kupole je sv. Trojica, okoli pa so v podobi angelov naslikane čednosti kot so modrost, ponižnost, pravica, usmiljenje, radodarnost ...
Slovenija, Dolenjska
Detajl poslikane velike kupole
Slovenija, Dolenjska
Freska sv. Frančišek in ženska s kačo, delo loškega slikarja Antona Tuška (6. junij 1725 - 31. januar 1798) 
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar Lurške Matere Božje. Oba stranska oltarja sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice.
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar posvečen sv. Ani
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Oljna slika umirajočega sv. Frančiška Ksaverija, visi ob stranskem oltarju sv. Ane. Umetnija je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja 
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Lesena baročna prižnica je iz leta 1744.
Slovenija, Dolenjska
Križev pot
Slovenija, Dolenjska
Tlakovanje cerkvene ladje
Slovenija, Dolenjska
Barbova graščina na Veseli Gori. Mogočna, kamnita, nadstropna in devetosna zgradba je bila zgrajena leta 1768, kot romarska hiša. Od leta 1825. do 1938, je bila v lasti plemiške družine Barbo, po kateri je dobila ime. 
Slovenija, Dolenjska
Spominska plošča na pročelju Barbove graščine, v spomin na duhovnika in čebelarja Petra Pavla Glavarja (2. maj 1721, Ljubljana - 24. januar 1784, Gomila pri Mirni na Dolenjskem)
Slovenija, Dolenjska
Kamniti portal graščine Barbo z letnico 1768 na sklepniku
Slovenija, Dolenjska
Detajl Barbove graščine na Veseli gori

Slovenija, Dolenjska
So na Veseli Gori vsi veseli? Simpatični in igrivi koker španjel zagotovo je 💛
Slovenija, Dolenjska
Vesela Gora nad Šentrupertom. Istoimensko naselje in romarska, baročna umetnija, cerkev sv. Frančiška Ksaverija
Slovenija, Dolenjska
Najstarejša mariborska trta ima svoje potomce tudi na Veseli Gori
Slovenija, Dolenjska
Kamniti portal vodi v klet Barbove graščine.
Slovenija, Dolenjska
Pogled z Vesele Gore na Šentrupert in spodaj desno na križev pot in kapelo Žalostne matere božje
Slovenija, Dolenjska
Šentrupert in župnijska cerkev sv. Ruperta pod katero spada tudi podružnična cerkev na Veseli Gori
Slovenija, Dolenjska
Toplar, obožujem jih 💜
Slovenija, Dolenjska
Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori so pričeli zidati 1.septembra 1723. Posvečena je bila 4. septembra 1735. Na tem prostoru je stala starejša cerkev sv. Marjete, ki so jo konec 15. stoletja porušili. 
Slovenija, Dolenjska
Grad Škrljevo stoji nedaleč od cerkve sv. Frančiška Ksaverija. V pisnih virih se prvič omenja leta 1044. kot posest sv. Eme, ki ga je podarila benediktinkam in njihovemu samostanu na Krki, na Koroškem.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu


Vir: sentrupert.si