Prikaz objav z oznako Suha krajina. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Suha krajina. Pokaži vse objave

sreda, 02. december 2015

Železo - Livarski muzej in galerija, Dvor

Zadnja postaja našega izleta po Suhi krajini, na Dolenjskem, je bila vasica Dvor pri Žužemberku. Mirno naselje ob živahni reki Krki, je bilo nekoč eno največjih železarsko-livarskih krajev v Avstro-Ogrski monarhiji. Ustanovil jo je grof Auersperger, delovala pa je od leta 1796. do 1891.
Na Dvoru so izdelovali vse, od topov pa vse do uporabnih predmetov za gospodinjstva. Pri svojem delu so bili tako uspešni, da so dobili naziv "Cesarsko-kraljeva priviligirana tovarna za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga".
Kompleks Auerspergerjeve železarne na Dvoru je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V prostorih nekdanje železarne, so odprli Železo-livarski muzej in galerijo, v kateri so razstavljeni originalni izdelki, ki so jih tu proizvedli.
Dolenjska
Ohranjeni ostanki talilne peči in zidov nekdanje železolivarne na Dvoru
Dolenjska
"Gašperček", razstavni eksponat v Železo-livarskem muzeju na Dvoru.
Dolenjska
Umetelno izdelana petrolejka
Dolenjska
Ogromen litoželezni kotel in manjša posoda
Dolenjska
Podkev za Srečo
Dolenjska
Ohranjen zid nekdanje železarne in razstavljena litoželezna posoda
Dolenjska
Tačka, detajl litoželezne peči
Dolenjska
Vitez na konju, detajl litoželezne peči
Dolenjska
Litoželezna vrča
Dolenjska
Ohranjen stari zid železarne na Dvoru
Dolenjska
Železo - Livarski muzej in galerija, na Dvoru pri Žužemberku
Dolenjska
Lončarija, dolga, pritlična stavba, ob reki Krki, v kateri so izdelovali modele za vlivanje 
Dolenjska
V Dvoru pri Žužemberku, ima reka Krka največ brzic. Tu je skoraj sto let, uspešno delovala železarna in livarna, ki jo je ustanovil grof Auersperg
Dolenjska
Železne "gautre", na oknih Železo - Livarskega muzeja na Dvoru, so bile prav tako izdelane tu.
Dolenjska
Skoraj pet metrov visoko železno razpelo, ki stoji na pokopališču, pod cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku, je bilo prav tako izdelano v železarni na Dvoru.

Foto zgodba izleta po Suhi krajini, na Dolenjskem, kot nas je vodila pot:










sreda, 25. november 2015

Grad Žužemberk

Središče Žužemberka, na Dolenjskem, je grad, ki stoji nad reko Krko. Je eden tistih gradov, ki ne stoji na hribu, kot je za gradove v navadi. Obdajal ga je varovalni jarek, v katerega so spustili medvede in če je kdo padel vanj, naj mu bog pomaga, medvedi mu niso. Legenda pravi, da so na gradu imeli tudi udomačeno medvedko. Zver kot zver pa čeprav je udomačena, je leta 1575. na grajskem dvorišču ubila Ano, ženo grofa Ivana Turjaškega. (zuzemberk.si)
Auerspergi ali grofje Turjaški, so bili lastniki gradu od leta 1538. pa vse do druge svetovne vojne. Proti koncu vojne so zavezniška letala grad bombardirala in ostalo je samo ogrodje, nekaj grajskih stolpov in podzemni prostori.

Dolenjska
Na vhodnem portalu žužemberškega gradu, so našli vklesano letnico 1000.
Dolenjska
Grad Žužemberk je bil, v pisnih virih, prvič omenjen leta 1295.
Dolenjska
V drugi polovici 20. stoletja so začeli obnavljati grad. Danes so na grajskem dvorišču kulturne prireditve
Dolenjska
V tem delu gradu, je nekoč stala viteška dvorana. 
Dolenjska
Podzemne arkade
Dolenjska
Na vhodu v stolp danes piše "gauge". Ni potrebno posebej pojasnjevati, kaj so tu počeli
Dolenjska
Ostanki mogočnih zidov, srednjeveškega gradu
Dolenjska
Kako debeli so bili grajski zidovi, se najbolje vidi v ohranjeni kletni dvorani. Danes je v njej vinoteka
Dolenjska
Kako je grad Žužemberk videl Janez Vajkard Valvasor. Fotografija visi v vinoteki.
Dolenjska
Na levi strani je vhod v glasbeno sobo. Tu so se grajski otroci učili petja in igranja. Prostor je zelo akustičen, v kar smo se prepričali tudi sami, ob petju naše vodičke :) 
Dolenjska
Z razglednega stolpa je lep pogled na Žužemberk, reko Krko in cerkev sv. Mohorja in Fortunata, na griču. Pred gradom so ostanki starodavne cerkve.
Dolenjska
Janez Vajkard Auersperg se je rodil in umrl v Žužemberku (11.3.1615. - 11.11.1677.) Bil je diplomat in minister. Slika s podatki visi v danes razglednem stolpu.


Dolenjska
Strop sobe v razglednem stolpu. 
Dolenjska
Osmerokotni, litoželezni vodnjak na Grajskem trgu. Cevi, skozi katere priteka voda, imajo na koncu obliko kačje glave. Vodnjak so izdelali v Auerspergovi železarni, v bližnjem Dvoru, konec 19. stoletja.
Žužemberk
Napis na spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku
Žužemberk
Spomenik NOB in kostnica na Cviblju, pri Žužemberku, so postavili leta 1961. Arhitekt Marjan Tepina. 
Žužemberk
Ob spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku, so leta 1988. postavili kamnite nagrobne plošče z imeni padlih v NOB. Arhitekt Jovo Grobovšek.


Povezano: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Dobrnič na Dolenjskem

Vir: voden ogled
zuzemberk.si
Nepremična kulturna dediščina Slovenije

torek, 24. november 2015

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata, z dvema zvonikoma, stoji na griču, od koder je lep pogled na Žužemberk in grad. Zgradili so jo leta 1768. Med drugo svetovno vojno, leta 1944. je bila požgana. Vsa baročna oprema je bila uničena, "preživel" je le Marijin kip, ki ga je rešila vaščanka. V cerkvi visi fotografija požgane cerkve. Leta 1993. so cerkev znova pozidali in skušali ustvariti cerkev, kot je bila nekoč, tudi s pomočjo starih fotografij in arhitekta Franca Kvaternika, jim je to tudi uspelo.
Žužemberk
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata stoji na griču, nad Žužemberkom
Dolenjska
S cerkvenega griča je lep pogled na Žužemberk, kljub meglicam :) 
Žužemberk
Detajl stebra ob stopnišču pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata
Žužemberk
Pročelje baročne cerkve sv. Mohorja in Fortunata z dvema zvonikoma, ki je bila na novo pozidana leta 1993.
Žužemberk
Glavni oltar, natančno izdelan na podlagi stare fotografije.
Dolenjska
Blažene Drinske mučenke, slika v stranski ladji cerkve sv. Mohorja in Fortunata
Dolenjska
Kor z orglami
Dolenjska
Marijin kip, ki je edini preživel požig cerkve, leta 1944.
Dolenjska
Mati Božja, ob njej sv. Mohor in Fortunat. Detajl glavnega oltarja
Dolenjska
Razpelo v cerkvi
Dolenjska
Stranski oltar, Marija ter sv. Mohor in Fortunat
Dolenjska
Cerkvene orgle, še z drugega zornega kota :) 
Dolenjska
Fotografija požgane cerkve
Dolenjska
Grozote druge svetovne vojne, "ujete" v cerkvenem obzidju, kot spomin in opomin
Žužemberk
Župnišče ob cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku

Povenano: Cerkev sv. Jurija v Dobrniču

sobota, 21. november 2015

Dobrnič, na Dolenjskem

Dobrnič je naselje v Suhi krajini, na Dolenjskem. Nahaja se v občini Trebnje. In zakaj je kraj zanimiv? Poleg farne cerkve sv. Jurija, je v Dobrniču ohranjeno kar nekaj čudovitih hiš, zgrajenih v stilu podeželske arhitekture, visoko pritlične hiše s frčadami, za njimi pa so gospodarska poslopja. Foto sprehod skozi Dobrnič je slikovit in zanimiv.

Kulturni dom Dobrnič so obnovili in ga odprli leta 2008. Na zadnji strani ima stavba vklesano letnico 1929.
Pročelje Kulturnega doma Dobrnič krasi podoba misijonarja Friderika Barage. V domu je tudi spominska soba 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze.
Spominska plošča na Kulturnem domu Dobrnič. V njem je bil 17. in 18. oktobra 1943 kongres Slovenske protifašistične ženske zveze
Dolenjska
Pritlična hiša s frčado, tipična podeželska arhitektura
Dolenjska
Gospodarsko poslopje
Dolenjska
Vaška idila
Dolenjska
Kalanova domačija v Dobrniču je bila zgrajena na začetku 19. stoletja, leta 1818. Danes je lepo obnovljena.
Dolenjska
Kalanova hiša je zgrajena v obliki črke L. Krajši trakt je podkleten, ima kamnite stopnice in čudovit arkadni hodnik.
Dolenjska
Gospodarsko poslopje. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen. Krasi ga leseni gank s stopnicami
Kamniti, polkrožni portal z letnico 1818
Dolenjska
Dobrnič v Suhi krajini, na Dolenjskem

Dolenjska
Šerakova domačija, Dobrnič 21, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja
Dolenjska
Lesen, pravokotni portal Šerakove hiše v Dobrniču
Dolenjska
Pritlična, kamnita hiša z rizalitom in frčado, v srednjem delu. Žal je hiša zapuščena
Slovenija
Dvoriščna stran Šerakove hiše v Dobrniču

Dolenjska
Gospodarsko poslopje Šerakove domačije
Dolenjska
V Dobrniču, lahko žena, brez slabe vesti, pove možu, da gre h lubčku :) Gostilna Pr'lubčku, v hiši, ki ima na kamnitem portalu letnico 1886. in veliki črki AK, prav tako kot portal na Kalanovi hiši


Povezano: Cerkev sv. Jurija v Dobrniču

Jurjeva domačija

Baraga, misijonar iz Male vasi





Vir: Register nepremične kulturne dediščine