Prikaz objav z oznako Stična. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Stična. Pokaži vse objave

sobota, 05. marec 2016

Muzej krščanstva na Slovenskem

Izlet v Stično na Dolenjskem oziroma obisk cistercijanskega samostana, končujem s foto zgodbo tamkajšnjega Muzeja krščanstva, ki ima svoje prostore v stari prelaturi. Muzej je bil ustanovljen leta 2003. kot Slovenski verski muzej, leta 2006. pa se je preimenoval v Muzej krščanstva na Slovenskem.
V muzeju je na ogled stalna razstava, Zgodovina krščanstva na Slovenskem. Spoznamo zgodovino krščanstva pri nas od nastanka, v tretjem stoletju pa vse do leta 2000. Spoznamo tudi Življenje za samostanskimi zidovi. Ogledamo si lahko: zgodbo o znamenitih stiških rokopisih, samostanske delavnice, zgodbo o življenju patra Ašiča, zbirko umetniških slik in kipov, zbirko starega pohištva, ki ga je muzeju podaril zbiratelj Leopold Kozlevčar, zbirko nabožnih predmetov, kakšna je bila videti srednjeveška knjižnica, pa sobo svetnikov in cerkvenih oblačil pa verjetno še kaj. Res bogata zbirka, kronološko razdeljena in opremljena z informativnimi tablami.
V muzeju hranijo tudi arhiv misijonarja in škofa Friderika Barage iz Male vasi.
Foto zgodba razstavljenih muzejskih eksponatov, po moji izbiri:
Slovenija
Nad vhodom v Muzej krščanstva na Slovenskem, je sončna ura z grboma stiškega samostana in stiškega opata dr. Antona Nadraha. Nad uro je čudovita romanska bifora.
Slovenija
Cistercijana nismo srečali v živo. V muzeju stoji v cistercijana oblečena lutka, v skromni beli kuti, zato jim nekateri pravijo tudi beli menihi. Zanimiva je umetniška slika, olje na platnu, ki jo je sredi 18. stoletja, naslikal neznani slikar, prikazuje pa malega dečka, nadvojvodo Jožefa, ki je kasneje postal cesar Jožef II.
Slovenija
Grb cistercijanskega samostana v Stični. Legenda o začetku gradnje samostana pravi, da kar so menihi čez dan zgradili, se je ponoči podrlo. Nekoč pa se je na kamniti zid priletel ptič in zapel, tu gradite (v latinščini seveda :). Tako so samostan začeli graditi na prostoru kjer stoji še danes, ptič in kamniti zid pa sta ovekovečena na samostanskem grbu. 
Slovenija
Gotski obočni sklepnik z grbom turjaških grofov iz konca 14. stoletja. Turjaški grofje so imeli svojo grobnico v kapeli sv. Jurija, v stiškem samostanu
Slovenija
Cistercijani se sami oskrbujejo. Imajo vrtove, sadovnjak, čebelnjak, nabirajo zelišča, znani so po svojih čajih patra Ašiča, nekoč pa so izdelovali tudi znameniti Stiški sir.
Slovenija
Kotiček v muzeju posvečen najbolj znanem cistercijanu pri nas, patru Ašiču
Slovenija
Sv. Frančišek Ksaverij, zavetnik misijonarjev. Rezbarija v lesu, je delo kiparja in podobarja Ivana Pengova (živel od 1879 do 1932)
Slovenija
Muzej krščanstva v Stični, hrani tudi zbirko starega pohištva, ki ga je muzeju podaril zbiratelj, Leopold Kozlevčar. Na fotografiji je trikotna mizica z vedutami, iz druge polovice 19. stoletja.
Slovenija
V Kozlevčarjevo zbirko starin, spada tudi ta čudoviti vitrinski nastavek iz 19. stoletja
Slovenija
Tlakovanje v stari prelaturi, kjer je danes muzej
Slovenija
Sv. Jurij z zmajem. Kip je stal v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, okoli leta 1370. do 1380.
Slovenija
Sv. Vid iz 16. stoletja, kipar ni znan. 
Slovenija
Bronasti grb rodbine stiškega opata Franca Ksaverja barona Tauffererja 1764 - 1784
Slovenija
Tlakovanje v stari prelaturi
Slovenija
Cistercijanska liturgična knjiga, izdana v Parizu, leta 1690. Platnice so iz bukovega lesa, galunskega usnja in medenine. Originalni naslov knjige, Antiphonale Cisterciense, avtor Fredericus Leonard
Slovenija
Anton Ginther (1655-1725) Unus pro Omnibus hoc est: Christus Jesus, Biberbach, 1755
Slovenija
Škoda, ker ni znano, kako dolgo je trajal prepis te knjige. Gre za prepis in prevod iz nemščine. Knjiga v nemškem jeziku je bila izdana 1697. Knjigo z enkratnim rokopisom, v slovenskem jeziku pa so izdali v Škofji Loki, leta 1847. Originalni naslov knjige, Svete bukve za usaki dan mesza (Svete knjige za vse dni v mesecu), Avtor, Franc Kermel
Slovenija
Lesena omara se imenuje, armarij (armarium). V srednjem veku so v njih hranili knjige. Omara je bila premična. Bile so prave male srednjeveške, samostanske knjižnice. Dragocene knjige so bile skrbno varovane. Ključ do armarija je imel le armarius, ki je bil skrbnik armarija.
Slovenija
Tole pa ni navadna punčka, za igranje. To je čudodelni škofjeloški praški Jezušček iz 18. stoletja. Izdelan je iz voska. Iz Prage je "pripotoval" v Uršulinsko cerkev v Škofji Loki, od tam pa v Stično in sedaj ga lahko občudujemo v Muzeju krščanstva, ki ima v svoji zbirki voščenih figuric, več kot trideset predmetov.
Slovenija
Prehod v drugo sobano in stenska poslikava v stari prelaturi
Slovenija

Slovenija
Delček muzejske slikarske zbirke, ki obsega slike od 15. stoletja naprej
Slovenija
Sedeča Marija z otrokom ali Solčavska Marija. Kip je bil izdelan okoli leta 1270-1280, v benediktinskem samostanu, v Gornjem Gradu. V 15. stoletju so ga prenesli v župnijsko cerkev Marije Snežne, v Solčavi, kjer je še danes. Od tu tudi drugo ime. Kip v muzeju je kopija

Slovenija
Glava sv. Janeza Krstnika, je v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika, v Spodnji Besnici. Kip je bil izdelan okoli leta 1470. Kup v muzeju je kopija


Povezano, izlet v cistercijanski muzej v Stični:


Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični

Križni hodnik v stiškem samostanu


Cistercijanski samostan v Stični



Vir; voden ogled muzeja, informacijske table ob eksponatih
www.mks-sticna.si


petek, 04. marec 2016

Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični

V središču samostanskega kompleksa v Stični, stoji stiška bazilika. Posvečena je Žalostni Materi Božji. Prvo cerkev so gradili dvajset let in jo leta 1156. posvetili. V svoji zgodovini so samostan in cerkev kar dvakrat požgali in izropali Turki. Cerkev, z baročno podobo, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena 1622. leta.
Baročna stiška bazilika je troladijska, s prečno ladjo. Ob glavnem oltarju, so v prezbiteriju tudi meniške korne klopi in Plečnikov tabernakelj, ki so ga farani podarili cerkvi ob njenem 800-tem rojstnem dnevu.
Slovenija
Baročna cerkev Žalostne Matere Božje, pogled z velikega vzhodnega dvorišča. Cerkveni zvonik, je dobil današnjo baročno podobo leta 1751. Prvotno je bil gotski. 
Slovenija
Cerkev v cistercijanskem samostanu, v Stični, so zgradili in posvetili leta 1156. Dvakrat so jo Turki požgali in izropali. Tudi druga svetovna vojna ji ni prizanesla. Cerkev je bila leta 1945. dvakrat bombardirana. Poškodovan je bil zvonik, glavni oltar in večina oken.
Slovenija
Ob 800-letnici stiške opatije, je papež Pij XI. cerkev povzdignil v baziliko. Stiška bazilika je med največjimi cerkvami v Sloveniji. Dolga je 64 metrov, široka pa 18 metrov.
Slovenija
Ohranjeno prvotno romansko okno, na stiški baziliki. Taka okna so bila po vsej dolžini cerkve.
Slovenija
Detajl glavnega vhoda v baziliko in grbi stiških opatov
Slovenija
Grb vojvodine Kranjske se nahaja pod korom
Slovenija
Baročno omaro so obnovili in vanjo namestili nove orgle
Slovenija
Na steni stiške bazilike je kamnita plošča s turjaškima grboma iz 15. stoletja. 
Slovenija
Nagrobna plošča
Slovenija
Baročni glavni oltar v stiški baziliki s kipom Žalostne Matere Božje, ki je edini ohranjen kip iz začetka 17. stoletja
Slovenija
V prezbiteriju, na obeh straneh glavnega oltarja, so nameščene klopi meniškega kora
Slovenija
V prezbiteriju je tudi zelo zanimiv bralnik. Še posebno njegov spodnji del, ki je bogato izrezljan. Noga je iz leta 1898. na njej pa so kipci štirih redovnih svetnikov.
Slovenija
Posebna znamenitost stiške bazilike je tabernakelj, arhitekta Jožeta Plečnika. Leta 1954. so stiški farani, svoji cerkvi darovali Plečnikov tabernakelj. 


Povezano: Križni hodnik v stiškem samostanu

Cistercijanski samostan v Stični



Vir: Samostan Stična in njegove znamenitosti, Marijan Zadnikar, 2001
stična.si/Zgodovina stiške cerkve















četrtek, 25. februar 2016

Križni hodnik v stiškem samostanu

Znamenitosti Slovenije. Križni hodnik cistercijanskega samostana oziroma opatije v Stični je imel sprva romansko obliko, kar se v nekaterih delih vidi še danes. Bil je tudi bolj asketski, brez okrasja, kot je to zapovedoval strogi cistercijanski red. Ko se je ta malo omehčal. so se lotili prenove. Podrli so leseno streho in jo nadomestili z zidano, s križnimi oboki, sklepniki in poslikavami. Sredi 13. stoletja dobi križni hodnik tudi obrazne maske, tako moške kot tudi ženske. Dovolijo si tudi kip Harpije z ženskim obrazom. Sicer bolj v kotu in ne zelo na očeh. Tekom stoletij je izgubila večino barve, s katero so jo poslikali. Barva je zbledela tudi na večih poslikavah. Nekatere so še komaj vidne, kar nekaj pa jih je lepo ohranjenih in vrednih ogleda.
V križnem hodniku, so menihi pokopavali svoje mrtve dobrotnike čigar kosti še danes počivajo po novim tlakom. Predvidevajo, da so bili zidovi polni kamnitih nagrobnikov. Ob turških vpadih, naj bi jih menihi odstranili in z njimi zazidali rov, skozi katerega bi lahko Turki prišli v samostan. Raziskovalci tega rova še niso našli.

Slovenija
Sklepnik s soncem. Polja okoli sonca so okrašena z motivi rastlin in geometrijskih likov.
Slovenija
Na sklepniku je prikazan trpeči Kristus, ki kaže svoje rane. Okoli njega so naslikane biblijske osebe: Abraham, Mojzes, Jakob in Izak.
Slovenija
Viteški nagrobnik turjaškega grofa Pongraca, datira v konec 15. stoletja. Z njim so zazidali nekdanji srednjeveški vhod v cerkev. Stoji pri stopnicah, ki danes vodijo iz križnega hodnika v cerkev. 
Slovenija
Na sklepniku je upodobljeno božje Jagnje, okoli njega pa je lepo ohranjena poslikava iz 14. stoletja. Upodobljeni so simboli štirih evangelistov.
Slovenija
Na sredini, stiškega križnega hodnika, je lepo urejen park
Slovenija
Dve niši, v križnem hodniku, so beli menihi, uporabljali kot knjižni polici.
Slovenija
Rebrasti, križni oboki, so nastali okoli leta 1260. Takrat so, sprva romansko zasnovo, pozidali in nastali so čudoviti gotski oboki.
Slovenija
Obočna konzola
Slovenija
Ostanek romanske zasnove stiškega križnega hodnika, je tudi čudovita bifora. Tu je bila nekoč povezava s kapiteljsko dvorano.
Slovenija
Teraco tlak v križnem hodniku, je novejšega datuma. Stari tlak so prekrili leta 1916. Pod njim so odkrili številne grobove dobrotnikov samostana, ki so jih menihi tu pokopavali, iz hvaležnosti za njihove darove. 
Slovenija
Pogled skozi gotsko obokano okno, na samostanski vrt
Slovenija
Kotna konzola in grško mitološko bitje, harpija. Harpija je pol žival, pol človek in predstavlja skušnjavo.
Slovenija
Na vsaki tridelni konzoli, je kipar upodobil človeški obraz. Štirje moški in štirje ženski obrazi, ki si kakor pari stojijo nasproti.
Slovenija

Slovenija
Iz križnega hodnika je tudi vhod v baročno meniško jedilnico. Ženskam je vstop vanjo prepovedan, tudi v 21. stoletju :) Sprva je bil ta prostor visok, vse do stropa stavbe. Kasneje so naredili predelni obok, tako da je nad jedilnico, meniška knjižnica, kamor tudi ne smemo, ženske namreč.
Slovenija
Na tleh križnega hodnika je mozaični grb Stiškega samostana
Slovenija
Štirje hodniki z gotskimi okni, ki gledajo na samostanski vrt, skozi katere se že precej stoletij sprehajajo beli menihi, cistercijani. Stiška opatija je začela nastajati že leta 1132. Od takrat samostan ves čas deluje, razen ko ga je cesar Jožef II. razpustil, leta 1784. Leta 1898. so stiški samostan obnovili in redovno življenje cistercijanov se je nadaljevalo in se ohranilo do danes. 

Povezano: Cistercijanski samostan v Stični


Vir: Križni hodnik pripoveduje, Marjan Zadnikar, DZS, 1988
stična.rks.si
voden ogled