Prikaz objav z oznako Slovenske Konjice. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Slovenske Konjice. Pokaži vse objave

sobota, 22. junij 2019

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Na robu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, stoji v osnovi iz 13. stoletja, nadžupnijska cerkev sv. Jurija. Najstarejši del cerkve je današnja glavna ladja in zvonik. Strop je bil prvotno raven in lesen. Za današnje gotske oboke se lahko zahvalimo konjiškemu nadžupniku Valentinu Fabriju, ki je deloval v konjiški fari med leti 1482 do 1509. V tem času je iz romanske cerkve ustvaril gotsko umetnino in jo dal tudi poslikati. Žal se od teh poslikav ni ohranilo prav veliko. Na enem od sklepnikov je še ohranjen njegov grb na katerem sta kladivo in nakovalo. Glavni oltar v prezbiteriju je posvečen sv. Juriju. Nekoliko kasneje so prizidali stransko ladjo, v kateri je črni oltar sv. Križa iz leta 1713. Najmlajši del cerkve je baročna roženvenska kapela s tremi oltarji in freskami, ki jih je ustvaril slovenski baročni slikar Jožef Lerchinger, rojen leta 1720. v Rogatcu. Freske so nastale sredi 18. stoletja.

Slovenija, Štajerska
Zaključek kamnitega rebra v stranski ladji
Slovenija, Štajerska
Gotska cerkev sv. Jurija stoji na koncu Starega trga v Slovenskih Konjicah
Slovenija, Štajerska
Najstarejši del cerkve sv. Jurija je glavna ladja. Zgrajena v 12. ali 13. stoletju. Iz tega časa je tudi zvonik. Kasneje so prizidali stransko ladjo in sredi 18. stoletja še baročno Rožnovensko kapelo. 
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar v prezbiteriju posvečen sv. Juriju. 
Slovenija, Štajerska
Poslikan in zvezdasto obokan strop
Slovenija, Štajerska
Rebrasto obokan strop v glavni ladji. Nekatera polja so poslikana s cvetličnim motivom. Posebnost oboka v konjiški cerkvi so rebra, ki rastejo iz kapitelov in se odsekano končajo v prostoru. Desno spodaj.
Slovenija, Štajerska
Sklepnik z grbom nadžupnika Valentina Fabrija. Na grbu sta kladivo in nakovalo. Cerkev so obokali konec 15. stoletja, pred tem je imela raven lesen strop. 
Slovenija, Štajerska
V stranski ladji stoji črni marmorni oltar sv. Križa. Nastal je okoli leta 1713.
Slovenija, Štajerska
Detajl stranskega oltarja sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Današnje orgle so iz leta 1959. Izdelali so jih v orglarski delavnici Franca Jenka, v ljubljanskem Šentvidu.
Slovenija, Štajerska
Rebrasto obokan strop s sklepnikom v obliki ščita
Slovenija, Štajerska
Križev pot
Slovenija, Štajerska
Križani, leseno razpelo
Slovenija, Štajerska
Kupola v baročni Rožnovenski kapeli. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger, ki se je rodil okoli leta 1720. v Rogatcu. Poslikal je kar nekaj cerkva na Štajerskem, med drugim tudi kapelo v samostanski cerkvi v Olimju.
Slovenija, Štajerska
Glavni Rožnovenski oltar je delo furlanskega slikarja in rezbarja Tomaža Fantonija iz leta 1887. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča konjiškega prošta Valentina Fabrija. V spodnjem desnem kotu je njegov grb s kladivom in nakovalom. 
Slovenija, Štajerska
Lerchingerjeva freska v Roženvenski kapeli s personifikacijo pomladi
Slovenija, Štajerska
Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in mogočno župnišče. Na dvorišču je "jumbo" pirh poslikan z zmajem, ki ga je pokončal Jurij in tako rešil mesto in predvsem mlada dekleta, ki jih je zmaj vsako leto zahteval, da ne bi poplavil mesta. Zdaj vemo tudi za čas, kdaj smo obiskali Slovenske Konjice 😊
Slovenija, Štajerska
Portal konjiškega župnišča. 
Nad župnijskim portalom je grb in nad njim v relief ujeta podoba nekdanjega konjiškega župnika Marka Gonana. Med leti 1625 do 1635 je dal prezidati in povečati župnišče, kar je zapisano tudi na plošči, na kateri je tudi njegov grb. 
Slovenija, Štajerska
Valentin Fabri je svojo duhovniško službo v Konjicah nastopil okoli leta 1480. Kmalu po tem se je lotil tudi prezidave in utrditve župnišča. Ker Konjice niso bile utrjene, so se ljudje ob nevarnostih zatekali v župnišče.
Slovenija, Štajerska
Detajl pročelja cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Plošča z vinsko trto je del nekdanjega rimskega spomenika.
Slovenija, Štajerska
Antični nagrobnik (stela) iz 4. stoletja. Stoji v niši obzidja, za cerkvijo.


Povezano:

Slovenske Konjice. Evropska destinacija odličnosti 2017.


Vir:
Voden ogled
slovenskekonjice.wordpress.com
Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1970
Wikipedija


ponedeljek, 10. junij 2019

Slovenske Konjice

Foto sprehod po Starem trgu, najstarejšem delu Slovenskih Konjic. Razprostira se med župnijsko cerkvijo sv. Jurija pa vse do reke Dravinje, ko preide v Mestni trg. Konjiški Stari trg ima bolj videz ulice kot trga. Na dva dela ga deli potok, ki teče skozenj in je nekaj edinstvenega. V starih mestnih jedrih, na Slovenskem, še nisem videla, da bi potok tekel po sredini ceste pa sem jih do sedaj obredla kar nekaj. Potok ima več imen. Meni je najbolj všeč Gospodična. Po legendi o konjiškem zmaju, ki je živel pod Konjiško goro, kjer je varoval jezero. Vsako pomlad so mu morali Konjičani darovati mlado dekle, da ni poplavil Konjic. Nekega dne pa je v Konjice prijezdil vitez Jurij, ki je premagal strašnega zmaja in rešil mesto in mladenke. Zato nekateri simpatičen potok imenujejo tudi Zmajeva slina ali Zmajeva kri. Pogumni vitez Jurij pa je v zahvalo dobil mogočno cerkev sv. Jurija, ki stoji na začetku starega mestnega jedra.

Ko so se rešili zmaja, je pod goro začel nastajati trg, ki se v pisnih virih prvič omenja že leta 1146. Danes je Stari trg zelo lepo urejen. Krasijo ga v glavnem nadstropne hiše, v strnjenem nizu, s secesijskimi pročelji in čudovitimi portali. Nekatere so poslikane s freskami sv. Florjana, v spomin na več požarov, ki so tekom stoletij zaznamovali Konjice. Zasnova večine hiš sega v 16. in 17. stoletje. Verjetno je v marsikatero vgrajen kamen, ki so ga prinesli iz propadajoče Žičke kartuzije. Današnja podoba je nastala v 19. stoletju.

Popolnoma upravičeno se mesto Slovenske Konjice ponaša s številnimi evropskimi nagradami tako za urejenost mesta kot za izjemno ponudbo kulturnega turizma. Leta 2017. so Slovenske Konjice prišle med pet finalistov za naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN), vendar je zmagalo primorsko mesto, Koper.

Če mi ne verjamete, preverite sami. 😎

Slovenija, Štajerska
Hiša oziroma palača na Starem trgu 36 je nastala na začetku 20. stoletja. Nadstropna hiša s frčadami in stolpiči je zgrajena v secesijskem slogu. V njej je bila prvotno hranilnica.
Slovenija, Štajerska
Vhodni, secesijski portal palače in nekdanje hranilnice na Starem trgu 36
Slovenija, Štajerska
Najstarejši del Slovenskih Konjic je današnji Stari trg, ki je po videzu bolj ulica kot trg. Je zelo simpatičen trg. Na dve polovici ga deli potok, ki ima več imen: Gospodična, Zmajeva kri oziroma Zmajeva slina. Eno polovico ceste so namenil avtomobilom, drugo pa pešcem. 
Slovenija, Štajerska
Osrednji del nadstropne hiše na Starem trgu 22, z vhodnim portalom z ohranjenimi lesenimi vratnicami in fresko sv. Družine v nadstropju iz leta 1893.
Slovenija, Štajerska
Detajl lesene vratnice z renesančnimi motivi.
Slovenija, Štajerska
Pritlična secesijska lepota 😎
Slovenija, Štajerska
Palača na Starem trgu 12 ima čudovito bidermajersko pročelje. Zgradili so jo na začetku 19. stoletja. Danes je lepo obnovljena, kaj je v njej se pa vidi 😎
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša s secesijskim pročeljem na Starem trgu 8, ima na sklepniku letnico 1867
Slovenija, Štajerska
Relief na pročelju hiše Stari trg 8
Slovenija, Štajerska
Freska sv. Florjana (tudi zavetnik gasilcev) na pročelju hiše na Starem trgu 2. Konjice so v svoji zgodovini večkrat pogorele. Po zadnjem požaru so zgradili kamnite hiše z gradbenim materialom, ki so ga dobili v razpadajoči Žički kartuziji.
Slovenija, Štajerska
Idila ob reki Dravinji, ki teče tudi skozi staro mestno jedro Slovenskih Konjic.
Slovenija, Štajerska
Ob reki Dravinji v Slovenskih Konjicah
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša na Starem trgu 2, s fresko sv. Florjana na pročelju, je bila zgrajena v 17. stoletju. Iz tistega časa je pritlični del. Današnjo podobo s fresko in litoželeznim balkonom, je dobila v 18. stoletju.
Slovenija, Štajerska
Staro mestno jedro, Stari trg v Slovenskih Konjicah, s strnjenim nizom, v glavnem nadstropnih hiš, na obeh straneh ceste.


Slovenija, Štajerska
Štirje kipi konjskih glav krasijo most čez reko Dravinjo. Ta povezuje Stari in Mestni trg v Slovenskih Konjicah.
Slovenija, Štajerska
Hiša na Starem trgu 7, je v osnovi iz 17. stoletja. Secesijsko pročelje je dobila na začetku 20. stoletja. V njej je bil bil nekoč sedež okrajnega glavarstva.  
Slovenija, Štajerska
Konjice so dobile ime Slovenske Konjice 6. julija 1934, v času stare Jugoslavije, da bi jih ločili od bosanskega mesta Konjic. 
Slovenija, Štajerska
Nadstropna palača na vogalu Starega trga in Celjske ceste 2 je v osnovi iz prve polovice 19. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
V palači na Starem trgu 15 domuje Mestna galerija Riemer s stalno razstavo slikarskih del od renesanse do danes in zbirko starega pohištva.
Slovenija, Štajerska
Kužno znamenje z osrednjim kipom sv. Florjana, so postavili v 18. stoletju. Ob njem so kipi sv. Frančiška Ksaverija, sv. Roka, sv. Jurija in sv. Janeza Nepomuka. Kipe je ustvaril konjiški kipar Franc Zamlik.
Slovenija, Štajerska
Zasnova hiše na Starem trgu 25 je iz konca 16. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Hiša na Starem trgu 27 je iz 18. stoletja. V timpanonu ima konja, ki je simbol in zaščitni znak Slovenskih Konjic.
Slovenija, Štajerska
V hiši na Starem trgu 29 domuje občina Slovenske Konjice. Občinska zastava ima dve polji, rumeno in belo. Na njej je grb v obliki ščita in beli konj na rdečem polju. Prvotni grb je bil beli konj na zelenem polju in z modrim nebom. Zaradi številnih požarov, ki so večkrat uničili Konjice, so grb spremenili in tak je še danes.
Slovenija, Štajerska
Nadstropna palača s pomolom (erker) na kamnitih konzolah, na Starem trgu 31, je v osnovi iz druge polovice 16. stoletja. Bolj baročno podobo je dobila v 19. stoletju. 
Slovenija, Štajerska
Steber z Brezmadežno (Imakulato).Kip je delo konjiškega kiparja Franca Zamlika (1708-1758)
Slovenija, Štajerska
Kužno znamenje ob cerkvi sv. Jurija
Slovenija, Štajerska
Del dolge, nadstropne hiše na Starem trgu 39, krasi leseni portal z letnico 1833. Zasnova hiše je iz 17. stoletja, v 19. stoletju je dobila današnjo podobo. V nadstropju je freska sv. Florjana v belem okvirju, ki jo umeščajo na začetek 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Sv. Florjan, zaščitnik gasilcev, ki so jih v Konjicah velikokrat potrebovali, saj so kar štiri krat pogorele. Freska je na pročelju hiše Stari trg 39. Njen nastanek sega na začetek 17. stoletja in so jo večkrat obnavljali. 
Slovenija, Štajerska
Dvorec Trebnik obdaja park z drevesi. Zasnova dvorca sega v prvo polovico 17. stoletja. Kompleks najdemo na Grajski cesti 4, za župniščem.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič

Svetišče na Sladki Gori

Sv. Rok v Šmarju pri Jelšah


Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah


Vir:
dravinjskadolina.com
Register NKD
tic.konjice.si
Zloženka Slovenske Konjice v objemu žlahtnih zgodb, TIC Slovenske Konjice, 2018