Prikaz objav z oznako Slovenija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Slovenija. Pokaži vse objave

ponedeljek, 14. maj 2018

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Slovenija, Štajerska
Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 
Slovenija, Štajerska
Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 
Slovenija, Štajerska
Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.
Slovenija, Štajerska
Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.
Slovenija, Štajerska
Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 
Slovenija, Štajerska
Tomaž Fantoni, Legenda o sv. Križu.
Slovenija, Štajerska
Baročna korna ograja
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.
Slovenija, Štajerska
Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)
Slovenija, Šajerska
Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 
Slovenija, Štajerska
Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 
Slovenija, Štajerska
Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.
Slovenija, Štajerska
Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 
Slovenija, Štajerska
Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 
Slovenija, Štajerska
Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori
Slovenija, Štajerska
Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda


Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva




Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005

ponedeljek, 15. januar 2018

Plečnikova notranja oprema

Arhitekta Jožeta Plečnika skoraj vsi poznamo po Narodni in univerzitetni knjižnici, po žalostnem stadionu, po monumentalnih Plečnikovih Žalah, po številnih velikih in manjših cerkvah, mostovih, spomenikih in še bi lahko naštevala. Arhitekt nam je manj poznan po notranji opremi, saj so interierji pogosto skriti očem širše javnosti.
S pomočjo Umetnostnozgodovinskega društva smo si tovrstno Plečnikovo delo ogledali v čudoviti visokopritlični vili na ljubljanskih Poljanah. Leta 1912. jo je zgradil gradbenik Matko Prelovšek in v njej tudi bival s svojo družino. Med leti 1931. do 1933. je arhitekt Plečnik vili dodal zunanje stopnišče, uredil park z ribnikom in paviljonom. Ker smo prišli v večernem času, si parka nismo mogli ogledati. Smo bili pa zelo navdušeni nad originalno Plečnikovo notranjo opremo

Slovenija, Ljubljana
Čudovite vezenine, uokvirjene kot slike, po modnih smernicah prve polovice 20. stoletja, krasijo stene knjižnice.
Slovenija, Ljubljana
Vezena zavesa
Slovenija, Ljubljana
Zgornji del sten v knjižnici je Plečnik obdal s čudovitimi vezeninami, ki jih je imela gospodarica vile
Slovenija, Ljubljana
Knjižnica je opremljena z originalnimi Plečnikovimi fotelji in klubsko mizo. Tudi preproge so del Plečnikove notranje opreme.
Slovenija, Ljubljana
Jedilnica in dnevni prostor sta ločena z oboki in stebri iz marmorja. Jedilna miza, stoli, kandelaber in predalnik. Definitivno Plečnik 😎
Slovenija, Ljubljana
Plečnikov kandelaber. Zanimiv je tudi radiator, ki še vedno deluje čeprav je častitljive starosti, začetek 20. stoletja.
Slovenija, Ljubljana
Originalna Plečnikova stola za jedilnico.
Slovenija, Ljubljana
Z marmorjem obložen kot v jedilnici, z umivalnikom in medeninasto pipo.
Slovenija, Ljubljana
Marmorni umivalnik in medeninasta pipa od blizu. Mislim, da je samo pipa Plečnikovo delo.
Slovenija, Ljubljana
Prepoznaven Plečnik. Lesen predalnik na kamnitih nogah in z velikim okvirjem za fotografije
Slovenija, Ljubljana
Lestenec v jedilnici
Slovenija, Ljubljana
Plečnikov napis na lestencu
Slovenija, Ljubljana
Plečnikov stol in stojalo za svečo
Slovenija, Ljubljana
Medeninasta posodica z zmajčkom
Slovenija, Ljubljana
Kam vodijo Plečnikova vrata? V zakristijo ali mogoče v spovednico? Nič od tega. Za njimi je niša s policami za odlaganje kozarcev ... 😎
Slovenija, Ljubljana
Parket v jedilnici iz leta 1911 
Slovenija, Ljubljana
Leseni kasetni strop v dnevni sobi
Slovenija, Ljubljana
Razvejan Plečnikov lestenec
Slovenija, Ljubljana
Arhitekt Jože Plečnik ni ustvarjal samo megalomanskih cerkva, lotil se je tudi drobnih predmetov kot je pepelnik 😎
Slovenija, Ljubljana
Plečnikova peč z leseno klopjo
Slovenija, Ljubljana

Slovenija, Ljubljana

Slovenija
Čudovita, visokopritlična vila z vrtom je bila zgrajena leta 1912. po načrtih inženirja Matka Prelovška. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1931. vili dodal zunanje stopnišče, paviljon in ribnik na vrtu in opremil nekaj notranjih prostorov.


Plečnikove foto zgodbe:




torek, 05. december 2017

Radovljica - Helena in Ivan Vurnik

Hišo v Radovljici v kateri se je, 1. junija 1884, rodil slovenski arhitekt Ivan Vurnik, je leta 1843. kupil njegov ded, podobar Janez Vurnik. V njej je uredil klesarsko delavnico in zaposloval tudi do dvajset pomočnikov. Tudi njegov sin Janez mlajši se je izpopolnil v tem delu in skupaj sta ustvarjala oltarje in kipe, ki nekateri še danes krasijo cerkve na Gorenjskem. Arhitekt Ivan Vurnik je bil tretja generacija umetnikov družine Vurnik.
Ivan Vurnik se je leta 1913. poročil z dunajsko slikarko Heleno Kottler. Leta 1915. sta zapustila Dunaj in se preselila v Radovljico. Odslej ustvarjata skupaj, arhitektura in slikarstvo, Trst, Ljubljana, Radovljica, Gorenjska. Za seboj sta pustila čudovite palače, slike, vezenine na mašnih plaščih in mozaike. Pri slednjih že težko ločimo kaj je kateri ustvaril.
V Radovljici smo obiskali grobnico družine Vurnik in si ogledali mozaike, ki jih je ustvarila Helena Vurnik. Obiskali smo tudi Vurnikovo rojstno hišo. Pot nas je vodila tudi na Topol, do cerkvice sv. Katarine, kjer sta skupaj uredila prezbiterij. V vili Podvin smo si privoščili lahko kosilo, kot sta to počela Vurnikova, nato pa še na kratek večerni obisk svetišča na Brezju.
Vse v organizaciji Narodne galerije, v kateri je, do 15.januarja 2018. na ogled odlična razstava o slikarki Heleni Vurnik

Mozaik na pročelju grobnice družine Vurnik, na pokopališču v Radovljici. Helena Vurnik je upodobila svojega sina Nika Vurnika, ki je bil ubit v ljubljanskem Tivoliju, v drugi svetovni vojni.
Notranjost grobnice Vurnikovih je Helena Vurnik bogato opremila z barvnimi mozaiki


Ivan Vurnik je postavil družinsko grobnico po koncu druge svetovne vojne. Helena Vurnik je izdelala mozaik Kristusa v podobi njunega sina Nika, ki so ga ubili leta 1942
S kamnitimi ploščami krita grobnica 
Grobnica v obliki piramide, na radovljiškem pokopališču, je zgrajena po načrtih arhitekta Ivana Vurnika
Mogočna modernistična vila Savnik stoji na robu starega mestnega jedra Radovljice. Zgrajena je bila po načrtih Ivana Vurnika, med leti 1922-1925, kot trgovska hiša Moda (Gorenjski glas)
Hotel Grajski dvor so zgradili med 1934-1936 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Kamniti obelisk, ki stoji v grajskem parku je spomenik padlim borcem v NOV. Oblikoval ga je arhitekt Edvard Ravnikar leta 1960.
Kip Marije z detetom v vogalni niši Vurnikove rojstne hiše v Radovljici. Original je varno shranjen v Narodni galeriji. Izklesali so ga v Vurnikovi delavnici. Oče in ded našega arhitekta sta imela kamnoseško delavnico in izklesala sta marsikateri kip in oltar, ki krasijo cerkve na Gorenjskem.

Frčada
Obokan vhod na dvorišče Vurnikove hiše
Rojstna hiša arhitekta Ivana Vurnika v Radovljici, dvoriščna stran
Mozaik na fasadi Vurnikove domačije. Kaj dela krokar 😎
Barviti mozaiki s katerimi se je arhitekt Ivan Vurnik zahvalil vsem, ki so pripomogli k njegovi ustvarjalnosti. Osrednji mozaik je posvečen SAZU. Njim je namreč zapustil svojo hišo, da bi v njej še naprej ustvarjali in se družili kulturniki. Vendar pa SAZU ni bil dober skrbnik. Hiša je začela propadati, zato se je hčerka Mira zavzela, da je rojstna hiša Ivana Vurnika zopet v družinski lasti.
Glavni portal, vhod v Vurnikovo rojstno hišo
Študijska slika slikarke Helene Vurnik za podobo sv. Katarine, ki jo je naslikala za cerkev sv. Katarine na Topolu
Niko Vurnik. Bil je maturant in ilegalec, star 19 let, ko so ga leta 1942, pred Moderno galerijo, na začetku ljubljanskega parka Tivoli, ubili italijanski okupatorji. Dogodek je opisan v romanu Sedmina, pisatelja Bena Zupančiča. Posneli so tudi istoimenski film.
Ohranjen izvesek kamnoseške delavnice, očeta in deda arhitekta Vurnika, ki je bila v njegovi rojstni hiši.
Spomini na fotografijah. Arhitekt Ivan Vurnik, slikarka Helena Kottler Vurnik in njuna otroka Mirica in Nik.
Kotiček Vurnikovih za sprostitev, kjer visita sliki Helene Vurnik: Ivan in Niko Vurnik
V rojstni hiši Ivana Vurnika se je ohranilo kar precej starega pohištva in spominov. Zanimiv je star divan z visokim naslonjalom in izrezljanim lesenim delom. Za vse lepo skrbi njuna vnukinja, zdravnica Mirjana Žumer Pregelj
Umetelno izrezljana lesena kredenca
Neuradna spominska soba Helene in Ivana Vurnika
Skrinja in stari radio Vurnikovih


Povezano:

Radovljica, Linhartovo mesto



Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin