Prikaz objav z oznako Sevnica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Sevnica. Pokaži vse objave

sreda, 15. marec 2017

Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Da, tudi to je možno. V Sevnici je odraščala zdajšnja prva dama Združenih držav Amerike, Melania Trump. Jaz se na svojem izletu nisem odpravila po Melanijinih poteh, bolj me je zanimalo staro mestno jedro in verjamem, da je tudi "First Lady" kdaj zašla v ta slikoviti del mesta.
Sevnica leži ob reki Savi. Staro mestno jedro, s svojimi strnjenimi trškimi hišami, objema grajski grič na katerem stoji lepo obnovljen sevniški grad. Na Glavnem trgu stoji spodnji sevniški grad oziroma dvorec, ki je najstarejša zgradba na trgu. Danes je v dvorcu Mestna hiša. Mesto je simpatično, lepo, urejeno, zanimivo. V njem najdemo tako kmečke hiše kot tudi meščanske vile, župnijsko cerkev in srednjeveško cerkev, staro kovačijo, spomenike in spominsko obeležje, ki so ga postavili ob razglasitvi Slovenije za samostojno in neodvisno državo. Seveda imajo tudi gostilne in tudi dobro kavo imajo. In ko se noge utrudijo od pohajkovanja in raziskovanja mesta, si lahko privoščimo še torto Melania ali pa jabolčni štrudelj Melania. 😊

Enonadstropna, podkletena hiša s čudovitim gankom. Tako hiško bi imela tudi jaz 😎
Secesijska vila na Kvedrovi ulici iz začetka 20. stoletja
Hiša na začetku Kvedrove ulice ima lesen, izrezljan gank, za čisto desetko. Zgrajena je bila konec 19. stoletja.
Na začetku Ceste na Grad je na visokem podstavku kip Jezusa s trnovo krono.

Na glavnem trgu je strnjen niz visokopritličnih hiš z enoramnim ali dvoramnim stopniščem. Petosna hiška s kamnitim portalom je bila zgrajena okoli leta 1800
Staro mestno jedro Sevnice leži med grajskim hribom, s čudovitim gradom in reko Savo
Hiša iz začetka 19. stoletja ima dvoramno kamnito stopnišče z železno ograjo
Star brivsko frizerski salon Kreutz, ki je deloval na začetku 20. stoletja.
Spodnji dvorec Sevnica z gospodarskim poslopjem je najstarejša zgradba na Glavnem trgu. Danes je v njem Mestna hiša.
Spodnji sevniški grad s polkrožnim, kamnitim portalom in letnico na sklepniku 1664.
Slovenski tabor 1869 v Sevnici. Spominska plošča na spodnjem gradu


Spodnji dvorec na dvoriščni strani
Vogalni pomol na dvoriščni strani spodnjega dvorca ima na kamniti konzoli letnico 1613.
Park in gospodarska poslopja nekdanjega spodnjega dvorca
Spominsko obeležje, v parku spodnjega dvorca, na dan, ko je postala Slovenija samostojna in neodvisna država.
Martinovo znamenje na Glavnem trgu s kipom sv. Martina iz leta 1754. Na vrhu je kip sv. Ksaverija. Znamenje so obnovili leta 1995 in mu dodali izgubljene dele. Rekonstrukcija po starih fotografijah.

Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Sevnici
Cerkev sv. Florjana iz sredine 15. stoletja. Do cerkve vodi kamnit, polkrožni portal z dvokapno streho
Gotsko okno na cerkvi sv. Florjana
Glavni vhod v cerkev sv. Florjana. Nad, z oboki odprto vhodno vežo, se dviga zvonik
Obokana vhodna veža in vzidan starejši nagrobnik
Delno ohranjena zunanja freska sv. Krištofa in stari nagrobniki
Na Florjanski cesti stoji pritlična hiša z ohranjenimi trokrilnimi okni. V njej je bila nekoč kovačija. Nad delavnico je bila soba v katero se je prišlo iz zunanje strani. Ima dvokapno streho in široko frčado pokrito z bobrovci. Orodje je še ohranjeno, prav tako tla, ki so iz trdno zbite zemlje. Kovačija ni odprta za samostojne oglede, razen kar se vidi skozi velika okna. Hišo so postavili leta 1946.
Lopa pred vhodom v kovačijo in lesene stopnice, ki vodijo v manjše stanovanje na podstrešju
Lesena dvojna vhodna vrata v staro kovačijo
Lesena nadstropna hiška z zidanim pritličjem in novodobnimi garažnimi vrati 😎
Stara kmečka hiša, nadstropna in podkletena, stisnjena ob grajski grič
Stara lesena hiša z mansardo in dvokapno, precej strmo streho. Stoji pod sevniškim gradom
Spomenik kmečkemu uporu so postavili leta 1972, ob 400. obletnici slovensko - hrvaškega kmečkega upora. Na njem so posmrtne maske puntarjev in verzi pesnika Antona Aškerca. Avtorja spomenika sta kipar Rudi Stopar in arhitekt Franc Filipčič. Stoji nasproti upravne zgradbe tovarne Lisca, ob Prešernovi cesti.
Trg svobode v Sevnici in spomenik borcem NOB


Spomenik borcem NOB. Skulpture na vrhu marmornega obeliska predstavljajo boj in zmago.  Ob njem so kvadri z imeni padlih v drugi svetovni vojni in doprsni kip Alojza Kolmana - Maroka, ki je bil rojen v Zabukovju nad Sevnico
Zanimiva hiška na železniški postaji Sevnica. Spodnji del zidan z rdečo opeko, zgornji pa lesen, na oknih polkna s srčki.


Podobno, stara mestna jedra slovenskih mest:





Vir: dozivljaj.si
Register nepremične kulturne dediščine

nedelja, 27. oktober 2013

Predsedniška palača v Ljubljani

Odprte hiše Slovenije - ogled predsedniške palače na Prešernovi 8
Predsedniška palača, se od svojega začetka pa do danes, ni kaj dosti spreminjala. Zgradili so jo konec leta 1898. za potrebe deželne vlade, ki je imela svoje prostore raztresene po mestu. Gradila je Kranjska stavbna družba, ki je do dobra zaznamovala ta del današnje Prešernove ulice, nekdaj Bleiweisova cesta, kajti zgradili so tudi prve večstanovanjske zgradbe v Ljubljani, ki stojijo na sproti predsedniške palače.

Palača, v slogu italijanske renesanse, ima štiri vogalne stolpe.

Predsedniško palačo so gradili po načrtih arhitekta Emila Foresterja in inženirja Rudolfa Bauerja.

Kipa pred glavnim vhodom v predsedniško palačo, sta delo dunajskega kiparja Josefa Beyerja. Predstavljata Zakon in ...

... Moč

Kristalna dvorana predsedniške palače. Prvotno je bila tu kapela.

Pohištvo s stilom

Atrij in stopnišče predsedniške palače krasijo tudi kandelabri, kakršne je izdelovala tudi družina Samassa

Hodnik predsedniške palače. Podjetje Stilles Sevnica je imelo kar precej dela

Modri salon predsedniške palače uporablja predsednica vlade, ki si palačo deli s predsednikom Republike Slovenije, za fotografiranje s svojimi gosti

Prostor v kotu konferenčne dvorane je namenjen zapisnikarjem, prevajalcem in novinarjem

Konferenčna dvorana v predsedniški palači
Cvetlični aranžma je obdelano naravno cvetje, ki zdrži več mesecev. V duhu varčevanja

Umetniške slike, ki krasijo predsedniško palačo, so v večini last Narodne galerije

Pogled iz stopnišča v Kristalno dvorano


Atrij predsedniške palače, ki ima na dvoriščni strani samo eno nadstropje.

Zlati salon uporablja predsednik Republike Slovenije za visoke protokolarne obiske. Ime zlati je upravičeno


Ljubljanske palače: Mestna hiša