Prikaz objav z oznako Sevnica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Sevnica. Pokaži vse objave

sreda, 28. november 2018

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Slovenija
Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.
Slovenija
Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 
Slovenija
Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 
Slovenija
Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije
Slovenija
Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo
Slovenija
Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom
Slovenija
Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 
Slovenija
Šentrupert na Dolenjskem
Slovenija
Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 
Slovenija
Slovenija
Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...
Slovenija
Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 
Slovenija
Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.
Slovenija
Gotska zakramentalna hišica
Slovenija
Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 
Slovenija
Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo
Slovenija
Cerkvene klopi je načel zob časa. 
Slovenija
Prižnica
Slovenija
Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 
Slovenija
Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 
Slovenija
Sv. Andrej na sklepniku
Slovenija
Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah
Slovenija
Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.
Slovenija
Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca
Slovenija
Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije
Slovenija
Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo
Slovenija
Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami
Slovenija
Sončna ura na pročelju cerkve
Slovenija
Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo
Slovenija
Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 
Slovenija
Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.
Slovenija
Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:


Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Žalostna gora pri Mokronogu



Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001
slovenska-biografija.si
Register NKD


sobota, 18. marec 2017

Grad Sevnica in grajski park

Grad in Lutrovska klet sta prav gotovo največji znamenitosti Sevnice, če ne kar celotnega Posavja. Do gradu vodi več slikovitih poti. Nobena ni prav naporna saj grajski grič ni pretirano visok.
Od začetka 14. stoletja pa do danes je sevniški grad doživljal velike gradbene spremembe. Takšno podobo kot jo lahko vidimo danes, je dobil v 18. stoletju. Takrat je nastal tudi grajski park in terase, na katerih danes raste petsto vinskih trt modre frankinje. Družbo jim dela tudi hči stare trte z mariborskega Lenta. Poleg kipov in vodnjakov je v grajskem parku množica mogočnih dreves in prav vsako je opremljeno z informativno tablico. Med drevesi so tudi energetske točke.
Tik pod gradom stoji Lutrovska klet. Prvotno je bila katoliška cerkev, potem so jo uporabljali protestanti, med njimi tudi znameniti prevajalec Biblije, Jurij Dalmatin. Menda je v Lutrovski kleti tudi grobnica plemiča Inocenca Moškona in njegove žene, ki sta leta 1595. kupila sevniški grad.
Ob grajskem obzidju je tudi Čebelarski dom.
Lep sprehod s čudovitim pogledom na staro mestno jedro z reko Savo in odlična kava v grajski kavarni.  Notranjost pa naslednjič. 😊

Grad Sevnica se je "rodil" v prvi polovici 14. stoletja. Podoba gradu kot jo lahko občudujemo danes pa je nastala v 19. stoletju.
Pogled z gradu na okoliške gričke. 
Tik pod gradom, na grajskem griču, stoji tudi mogočna, renesančna Lutrovska klet. Obdana je z obzidjem, ima tudi manjši obrambni stolp. Sprva je bila to katoliška cerkev. V dobi reformacije so jo uporabljali protestanti. V njej je pridigal tudi Jurij Dalmatin. Kasneje je bila spremenjena v klet.
Lutrovska klet
Kamniti polkrožni portal. Vhod na dvorišče Lutrovske kleti. Lutrovska klet je nekoč stala izven grajskega obzidja.
Lutrovska klet

Lutrovska klet je že od samega začetka nadstropna zgradba z dvokapno streho na čop. Zgradili so jo v 16. stoletju.
Lutrovska klet
Vhodni portal in s kamni tlakovana pot do Lutrovske kleti

Lutrovska klet
Stražni stolp Lutrovske kleti z zanimivo streho
Sevniški grad je bil sprva v lasti salzburške nadškofije. Leta 1595. ga je kupil Inocenc Moškon. Med kasnejšimi lastniki gradu se pojavijo tudi Auerspergi.  
čebelarska hiša
Čebelarski dom na grajskem griču
Pogled na Sevnico in reko Savo
Grajsko pobočje s terasami z vinogradom. V njem raste petsto trt modre frankinje. Tu domuje tudi hčerka mariborske stare trte z Lenta.
grajski park
Kamnita skulptura v grajskem parku
Od 18. stoletja naprej, vrtnarija in dom vrtnarja
Vhod v vrtnarijo in kamnite stopnice. Fasado krasijo secesijski elementi
Manjši paviljon ob robu grajskega parka s čudovitim razgledom na Sevnico in reko Savo
Stolp ob vznožju grajskega hriba je del gasilskega doma. Ob njem je Kulturna dvorana v kateri se odvijajo različne kulturne prireditve. Tu se začne staro mestno jedro Sevnice. Je nekakšna meja med starim in novim delom mesta.
Pogled z gradu na bližnji hrib s cerkvico
Kip Marije z Detetom
Sevniški grad ima štiri trakte, štiri obrambne stolpe, na sredini pa je arkadno dvorišče z vodnjakom.
Okoli sevniškega gradu je posajenih kar nekaj dreves, ki so zrasla v prave orjake. Vsako drevo je opremljeno z info tablico. Meni je najbolj všeč to poševno drevo. Ko pomisliš, da ga je verjetno kakšna vremenska ujma postavila poševno, potem pa prebereš, da to drevo normalno raste poševno. Imenuje se kalifornijska Kalocedra (Calocedrus decurrens). Njen les uporabljajo za izdelavo svinčnikov.
Kamnita reliefna plošča v vhodni veži gradu
Lesena vrata krasi okovje v obliki razvejanega drevesa
Arkadno notranje dvorišče in arkadni hodnik v dveh nadstropjih. 


Kamniti vodnjak
Grajska kašča je varovana s helebardo 😊
Arkadno dvorišče z velikim vodnjakom
Graščakova hči - grajska kavarna
Viteški oklep
Renesančni litoželezni kaminski relief v veži gradu
Nad glavnim portalom, relief z levoma, ki držita grba Inocenca Moškona in njegove žene Ane. Nad grboma je napis v gotici, ki pravi, da potrpežljivost premaga vse. Plemiška družina Moškon je bila lastnica sevniškega gradu slabih sto let.

Med mogočnimi drevesi, v grajskem parku, so tudi energijske točke. 
Grajski park, fontana z žabo, kamniti vazi s cvetjem
Danes je sevniški grad namenjen kulturi. V njem so različne muzejske zbirke, razstave, lutkovno gledališče, vinoteka, kašča in čokoladnica, poročna dvorana, kapela, kavarna ...


Povezano:

Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Slovenski gradovi:

Grad Podsreda

Vir: Sevniški grad in Lutrovska klet, Ivan Komelj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, Ljubljana 1969.