Prikaz objav z oznako Rogatec. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Rogatec. Pokaži vse objave

nedelja, 02. junij 2019

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto

Ko vstopiš v baročno cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, je kot bi vstopil v veliko torto. Tako se je pošalil naš vodič. In ni se veliko zmotil. Ob pogledu na razkošno štukaturo in poslikavo notranjosti v nežnih pastelnih barvah, se mi je zazdelo, da je ta torta bogato obložena z vanilijevo kremo. To pa obožujem. 😊

Šalo na stran. Cerkev sv. Roka so zgradili leta 1645. po veliki kugi, ki je razsajala tudi v teh krajih. Stoji v naselju Predenca, na manjši vzpetini od koder je lep pogled na Šmarje pri Jelšah in na okoliške hribe. Sprva je bila cerkev lesena. Največje spremembe je doživela s prihodom župnika Mateja Vrečarja (1702-1758). Bil je podjeten in dokaj premožen. Prideloval in prodajal je vino, imel je oljarno, usnjarno, izdeloval je tudi prenosne sončne ure.

S svojim premoženjem in z miloščino, ki so jo puščali romarji, je med leti 1738. do 1750. dal prenoviti notranjščino, ki jo lahko občudujemo še danes. Štajerski in bavarski slikarji in štukaterji so mojstrsko opravili svoje delo. V tem obdobju je cerkev dobila tudi baročne oltarje, prižnico in klopi. Leta 1745. je dal Matej Vrečar s Kalvarijo povezati romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja in cerkev sv. Roka. Tudi štirinajst kapelic in božji grob je ustvarila ista ekipa mojstrov kot cerkev sv. Roka.

Župnik Matej Vrečar je v svoji oporoki zapustil precej denarja za vzdrževanje kapelic na Kalvariji, vendar njegovi nasledniki očitno niso bili tako navdušeni nad umetnostjo. Kipe in slikarije so zanemarili in ti so začeli propadati. Na srečo pa so novodobni oblastniki v občini Šmarje pri Jelšah nad umetnostjo veliko bolj navdušeni. Našli so voljo in sredstva ter obnovili kapele in romarsko cerkev ter odprli še, meni eden lepših muzejev na Slovenskem, Muzej baroka.
Vredno obiska in ogleda. 😎

Slovenija, Štajerska
Freska na oboku ladje je posvečena Mariji s prizorom Marijinega vnebovzetja in kronanja. Fresko obdaja bogata štukatura in poslikava.
Slovenija, Štajerska
Osrednja freska na slavoločni steni predstavlja Marijo Brezmadežno
Slovenija, Štajerska
Freske na stropu prezbiterija predstavljajo prizore iz legende o sv. Roku.
Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar je posvečen sv. Roku. Ob njem sta kipa sv. Valentina in sv. Blaža, nad njim v niši pa sv. Rozalija. Vsi štirje so zavetniki pred kugo. 
Slovenija, Štajerska
Stranski, baročni oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Boštjanu
Slovenija, Štajerska
Drugi stranski oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Jožefu
Slovenija, Štajerska
Orgle in letnica 1671. na korni ograji
Slovenija, Štajerska
Freska na severni steni ladje, sv. Janez Nepomuk
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica
Slovenija, Štajerska
Pogled na kor z orglami. Strokovnjaki niso povsem prepričani kateri mojstri so poslikali notranjost baročne cerkve sv. Roka. Omenjajo pa tri slikarje: Anton Lerchinger iz Rogatca, Jožef Claus iz Brestanice in Jožef Weittenhiller, ki je prišel z Bavarskega.
Slovenija, Štajerska
Rokokojsko štukaturo pripisujejo Johannu Rauchu in Franzu Reschu, ki sta v Šmarje pri Jelšah prišla z Bavarske.
Slovenija, Štajerska
Sv. Rok je zavetnik jetnikov in kužnih bolnikov
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Osrednja freska na oboku prezbiterija predstavlja poveličanje sv. Roka. 
Slovenija, Štajerska
Baročna freska, sv. Frančišek Ksaverij
Slovenija, Štajerska
Oltar s Praškim Jezuščkom, Dete odeto v brokat.
Slovenija, Štajerska
Baročni Marijin oltar
Slovenija, Štajerska
Tla v cerkvi sv. Roka krasita mozaik in terac. Tlak je iz leta 1880. Letnica je vtisnjena v tla.
Slovenija, Štajerska
Cerkev je opremljena z lesenimi baročnimi klopmi, ki so okrašene z volutami
Slovenija, Štajerska
Zunanjost cerkve sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je zelo asketska. V primerjavi z razkošno baročno notranjostjo, je kot noč in dan. 😎
Slovenija, Štajerska
Glavni kamniti portal je nekoč krasil tudi kip, zdaj je ostala samo niša
Slovenija, Štajerska
Pogled na Kalvarijo, Šmarje pri Jelšah in cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji sredi starega mestnega jedra. Župnik Matej Vrečar je leta 1745. obe romarski cerkvi povezal s Kalvarijo.
Slovenija, Štajerska
Svete stopnice z božjim grobom so v štirinajsti in zadnji kapeli kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Kapela je bogato okrašena s freskami in štukaturami, ki so delo istih mojstrov kot pri cerkvi sv. Roka.
Slovenija, Štajerska
Baročna freska na banjasto obokanih svetih stopnicah
Slovenija, Štajerska
Obok s štukaturami, nad božjim grobom 
Slovenija, Štajerska
Mrtvi Kristus in angel, ki ga objokuje. Original je razstavljen v Muzeju baroka, ob vznožju kalvarije.
Slovenija, Štajerska
Lepotica iz 17. stoletja stoji ob romarski cerkvi sv. Roka. Hiša ima zidan spodnji del, nadstropje je leseno. Krasi ga izrezljani leseni gank z zunanjim lesenim stopniščem. Hiša je pokrita z dvokapno streho na čop. Hiša je bila dom ključarja.
Slovenija, Štajerska
Kalvarija, štirinajst baročnih kapelic in Božji grob
Slovenija, Štajerska
Nadstropno župnijsko gospodarsko poslopje s kozolcem na zadnji strani so zgradili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Leta 2012. so stavbo obnovili in odprli enega lepših muzejev v Sloveniji, Muzej baroka 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Marijino svetišče na Sladki Gori

Slovenske Konjice



Vir: voden ogled
Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014
Register NKD
Zloženka - Sv. Rok, Občina Šmarje pri Jelšah, 2003


petek, 22. april 2016

Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec

Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec, hrani čudovito in izredno zanimivo etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali v 19. stoletju pa nekje do polovice 20. stoletja. Marsikateri od teh predmetov je ponekod v uporabi tudi danes.
Podolgovata, pritlična hiša predstavlja značilno arhitekturo 19. stoletja, v Posotelju. Najlepši okras hiše, po mojem mnenju, je dvokapna streha, krita s slamo. Hiša je lesena, z majhnimi okni in več manjšimi prostori, v katerih so tla prekrita z ilovico. V osrednjem delu je črna kuhinja, na obeh straneh pa jo obdajajo spalno bivalni prostori, kjer ima svoj prostor tudi obvezna krušna peč.

Slovenija
Pod debelimi tramovi je lesena polica s steklenimi predmeti
Slovenija
V Šmitovi hiši prirejajo tudi različne delavnice. Mi smo se preizkusili v izdelovanju žulik :) 
Slovenija
Žulike, danes jim rečemo žemlje, smo spekli v črni kuhinji in vse do zadnje tudi pojedli. Niso bile slabe :) 
Slovenija
Črna kuhinja
Slovenija
Sklednik s keramičnimi pekači. Tega srčastega bi z veseljem imela :)
Slovenija
Stara stenska ura, na uteži
Slovenija
Majhna okna niso krasile zavese, saj so te zapirale pot svetlobi. Zato so na zgornji rob okna pritrdili izvezene, platnene trakove.
Slovenija
Smo zaklenili :)
Slovenija
Petrolejka
Slovenija
Žrmlje, lesena naprava za ročno mletje žita, ki so jo imeli doma in tako sami pridobivali moko. Lesene stopnice, vodijo na podstrešje. 
Slovenija
Mentrga, lesena miza za mesenje testa, s predalom. Lesena lopata za polaganje testa v krušno peč in drugi kuhinjski propomočki
Slovenija
Zanimiva lesena skrinja, ki nima pokrova, temveč en velik in globok predal, podoben kašči
Slovenija
Nabožna slika na steni
Slovenija
Glineni kipec Matere Božje
Slovenija
Streha krita s slamo. Žleb in nosilci so leseni.
Slovenija
Spalnica in obvezno razpelo
Slovenija
Lesena omarica, na nogicah
Slovenija
Enojna omara s predalom, za oblačila
Slovenija
Sirkova metla in lesena smetišnica z dolgim ročajem
Slovenija
Za dojenčke pa zibelka



Povezano: Muzej na prostem Rogatec

sreda, 20. april 2016

Muzej na prostem Rogatec

Ideja o Muzeju na prostem v Rogatcu, se je porodila, ko so se v kraju odločili ohraniti rojstno hišo domačina in pesnika, Jožeta Šmita. V njej so razstavili etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali ljudje, na začetku 20. stoletja. V hiši prirejajo tudi različne etnološke delavnice, kot je naprimer izdelava in peka žulik, v krušni peči. To je pecivo, ki so ga pripravljale naše babice, danes jim pravimo žemlje.
Muzej na prostem Rogatec, se je sčasoma razširil in postal največji muzej te vrste v Sloveniji. V različnih hiškah lahko vidimo kako so živeli in delali ljudje na tem območju.

Slovenija
Rogatec z okolico, obdajajo vinogradi, zato je logično, da v Muzeju na prostem, stoji tudi viničarska hiša. Čudovita enonadstropna hiša, podkletena, obdaja jo leseni gank, krasi pa s slamo krita, dvokapna streha s čopom.
Slovenija
Detajl viničarske hiše z razpelom
Slovenija
Detajl kletnih vrat viničarske hiše, s ključavnico v obliki srčka
Slovenija
Kovačnica z vso kovaško opremo. Zgradili so jo leta 1996. Originalna kovačija iz leta 1930. pa stoji v Dobovcu, na številki 42.
Slovenija
Kovaški meh
Slovenija
Vodnjak na čapljo. Ta posrečeni dvižni mehanizem me bolj spominja na štorkljo. 
Slovenija
Gospodarsko poslopje z nadstropjem, kozolcem in lopo ob strani. V njem je bila vinska klet, hlev, tu so mlatili žito, prešali grozdje in še druga kmečka opravila. Vse pod eno slamnato streho

Slovenija
Trgovina z mešanim blagom iz prve polovice 20. stoletja
Slovenija
V trgovini z mešanim blagom so prodajali vse, od hrane do posode, oblek in obutve pa še kaj verjetno. Pravijo, da tudi novice. Tiste opravljive, so bile zastonj :) 
Slovenija
Leseno stranišče na "štrbunk" je bilo umaknjeno od hiše. Pravijo mu tudi poljsko stranišče. So ga izumili na Poljskem :) 
Slovenija
Detajl slamnate strehe. Mojstrsko delo, ki ga danes obvladajo le redki
Slovenija
Rojstna hiša pesnika in prevajalca, Jožeta Šmita. Zgrajena je bila v začetku 19. stoletja, podolžna lesena hiša z dvokapno s slamo krito streho na čop. Hiša je stala v vasi Tlake. Originalno hiško so prenesli in jo postavili na prostor, kjer danes stoji Muzej na prostem.  
Slovenija
Čebelnjak in čebelice,
Slovenija
Pogled na dvorec Strmol, v Rogatcu. Pred njim je nekdanja pristava, v kateri je danes sedež občine
Slovenija
Ljudje so se tu ukvarjali tudi s kamnoseštvom. Iz kamna, ki so ga pridobili pa so izdelovali v glavnem bruse. V hiški, kakršna je nekoč dajala zavetje kamnosekom, je manjša razstava kamnoseške dejavnosti.
Slovenija
Pritlična kmečka hiška z vrtom
Slovenija
Razkošen svinjak, zgrajen okoli leta 1950. Razdeljen je na štiri hlevčke, ki imajo izhod na vmesni hodnik. V nadstropju je lopa za shranjevanje slame, ki so jo spomladi uporabili za popravilo slamnate strehe.

Slovenija
Apartmaji za pujske
Slovenija
Kmečko orodje, slamoreznica 
Slovenija
Pri gradnji svinjaka, kmetje niso uporabili prav veliko žebljev
Slovenija
Ena večjih znamenitosti slovenskega podeželja je prav gotovo tudi kozolec. Najdemo ga skoraj povsod. Toplar je lahko tudi "garaža" za kmečke vozove, vsekakor pa je odličen za spravilo in sušenje koruze
Slovenija
Vasica posejana z vinogradi, Lovnik pri Poljčanah. Nekje se je treba ustaviti za kosilo in kavico
A si rekla, sedi :)

Povezano: Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec

Povezan izlet: Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča




Vir: strokovno vodstvo muzeja na prostem

rogatec.si