Prikaz objav z oznako Rožnik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Rožnik. Pokaži vse objave

nedelja, 27. oktober 2019

Indijansko Poletje v Ljubljani ali slikovita pešpot okoli Rožnika

Ker je ob sončnih vikendih na Rožniku več ljudi kot na Prešernovem trgu, sem se jaz odpravila na svojo pešpot okoli Rožnika. Pot je obdana z naravo in meni najljubšo secesijsko arhitekturo. Na njej pa lahko srečate tudi različne živali, od gosi pa vse do mogočnega leva. 😎
Google pravi, da je moja pot dolga približno osem kilometrov, če pa prištejem še sprehod po živalskem vrtu in nekaj ovinkov po Tivoliju, je presegla deset kilometrov.
Začetek poti je pri cerkvi sv. Jerneja iz 14. stoletja, ki jo je nekaj stoletij kasneje dodatno polepšal Jože Plečnik. Rahel klanec me pripelje do nekdaj razkošnega kompleksa hotela Bellevue, danes pa je tu sprehod na lastno odgovornost. Pot čez park Tivoli je bolj varna, zaključi pa se z dvema velikanoma pisateljsko-politične naveze, Borisom Pahorjem in Edvardom Kocbekom. Odpravim se čez cesto do arhitekturno razgibane Dukičeve vile. Ob cesti, ki vodi do živalskega vrta, si oči napasem na čudovitih secesijskih vilah, naredim en velik krog po živalskem vrtu, "prečoham" ovčke in pujske v mini zoo-ju in se po trasi 24. ljubljanskega maratona odpravim mimo Mosteca in Vodnikove domačije, nazaj do stare cerkve in krog je sklenjen.
Če bo šlo tako naprej, bom lahko nekoč prehodila tudi Julijano, novo pešpot, ki vodi okoli Alp, zakaj pa ne 😊

Slovenija
Narava odeta v jesenske barve
Slovenija
Pot do razpadajočega hotela Bellevue 😎
Slovenija
Hotel Bellevue čaka na boljše čase
Slovenija
Paviljon z razgledom
Slovenija
Kamniti zid obdaja nekdanji hotelski park
Slovenija
Mačehe pod Tivolskim gradom
Slovenija
Tivoli, narava v osrčju Ljubljane
Slovenija

Slovenija
Tivoli, jesensko okrašeni bajer in nekdanja čolnarna, danes dobro obiskana kavarna
Slovenija
Boris Pahor in Edvard Kocbek v Tivoliju. Postavitev spomenikov bi morala bit takšna, da Kocbek gleda proti Borisu Pahorju, saj je bil ta eden redkih, ki je kljub neprijetnim posledicam, ki so ga doletele, v povojnem času, podprl Kocbeka.
Slovenija
Nekdaj vila gradbenika Dukiča, obdana z jesenskim dekorjem
Slovenija
Še en pogled na Tivoli in vrtnarijo
Slovenija
Hribarjeva vila, ki jo je nekdanji ljubljanski župan poimenoval Zlatica, po svoji hčerki, spreminja namembnost. Po prenovi bo v njej muzej in galerija
Slovenija
Pred zgradbo Gozdarskega inštituta, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar leta 1947, stoji pravi mali gozd ali bolje rečeno arboretum dreves. Tu je veliko različnih dreves, ki so vsa opremljena z lično leseno tablico z imeni dreves
Slovenija
Njegovo veličanstvo, ljubljanski lev Maksimus 💚
Slovenija
Lev Maksimus je dobil konkurenco 😊
Slovenija
Kanadska goskica 💜
Slovenija
Mala, prisrčna mara pa naj bo Marica 💜
Slovenija
Ovčke v mini ZOO-ju se pripravljajo na veseli december 😊
Slovenija
Kažipot za 24. ljubljanski maraton, obenem pa tudi za ZOO in Noč čarovnic, ki se pripravlja v ljubljanskem živalskem vrtu.
Slovenija
Ali je še Rožnik ali je že Šišenski hrib, oboje je čudovita in slikovita pešpot
Slovenija
Trim steza, lahko telovadimo ali pa sedimo in opazujemo, ko telovadijo drugi 😉
Slovenija
Jesenska pešpot na Mali Rožnik
Slovenija
Blizu je Mostec
Slovenija
Lepo obnovljena rozeta na Vodnikovi domačiji


Podobna moja pešpot:

Od Pionirske železnice do Tivolija


ponedeljek, 4. junij 2018

Nova Švicarija - Ustvarjalni center

Obnovljeno Švicarijo so predali svojemu namenu v mesecu maju 2017. Odslej se imenuje Ustvarjalni center Švicarija, ki združuje skupnost, umetnost in naravo. V čudoviti secesijski hiši so restavratorji, arhitekti in ostali mojstri, ohranili skoraj vse poslikave in lesene dele hiše, ki jih ni malo. Arhitekt Ciril Metod Koch bi bil navdušen, jaz sem tudi. Umetniki v nadstropjih lahko uživajo tudi v lepih razgledih, ki sežejo vse do Ljubljanskega gradu. Prav vsak atelje ima tudi svoj dostop na balkon.
Švicarija je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja. V njej so uredili hotel v alpskem slogu. Čudovito zgradbo obdaja venec gorenjskih nageljnov, krasijo jo umetelno izrezljani ganki z lesenimi verigami. Vse to je uspelo restavratorjem ohraniti.
Švicarija je postala shajališče meščanov, umetnikov, tudi Ivan Cankar se je tu dobro počutil, tu se je začelo tudi praznovanje 1. maja, ki so ga kasneje preselili na Rožnik. Dobrih sto let kasneje se lahko v Švicariji znova družimo z umetnostjo. Se udeležimo različnih prireditev, razstav, predavanj, delavnic pa še marsičesa za otroke in odrasle.

Slovenija
Zračnik v kamnitem okvirju 
Slovenija
Spominska plošča
Slovenija
Ena najlepših zgradb v Ljubljani, če ne kar najlepša 💜
Slovenija
Vhod v osrednjo dvorano
Slovenija
Tudi gostilna mora bit 😎
Slovenija
Dodatek k Švicariji je prizidan kiparski atelje
Slovenija
Glavna dvorana z nosilnima stebroma. Narejena sta iz opeke. Ob prenovi so hoteli opeko zamenjati. Pri testiranju pa so ugotovili, da je boljša in trpežnejša od novodobnih materialov. 
Slovenija
Lončena peč, v osrednji dvorani, v pritličju
Slovenija
Leseni opaži in poslikave. Tudi zračnik je skrit za leseno loputo, ki so jo po potrebi dvignili
Slovenija
Preklada z lesenimi vijaki 😎
Slovenija
Slovenija
Odlično ohranjen jušnik iz leta 1909.
Slovenija
Leta 1909. je bil, v hotelu Tivoli, organiziran II. gostinski tečaj
Slovenija
Ohranjena poslikava v nekdanji kuhinji. Zajec in žaba. Menda je bila hotelska kuhinja znana po žabjih krakih in zajčji obari 😎
Slovenija
Vse stene hotela Tivoli so poslikali. V glavnem so to cvetlični in živalski motivi. Večino poslikav so restavratorji ohranili.
Slovenija
Še prvotno tlakovanje hotelske kuhinje
Slovenija
V pritličju Švicarije so uredili Spominski atelje Stojana Batiča (1925-2015). Leta 1956. je imel kipar svoj atelje, v delu kjer je danes glavna dvorana. V spominskem ateljeju so na ogled kiparjeva dela, darila, ki jih je dobil, kiparsko orodje, še posebej zanimivo je kiparsko stojalo v obliki kolesa. V spominskem ateljeju je tudi precej pohištva, ki ga je uporabljal Stojan Batič.
Slovenija
Leta 1959. se je Stojan Batič preselil v nov atelje, na Svetčevo ulico, pod Rožnikom. Spominski atelje v Švicariji poskuša oživiti kiparjev stari atelje
Slovenija
Velika slika in mala poleg nje sta delo slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže - 1973. Ljubljana).
Slovenija
Slika spodaj desno, je darilo slikarja Marija Preglja (1913. Kranj - 1967. Ljubljana)
Slovenija
Stari radio in dela kiparja Stojana Batiča. Skulpture, osnutki za spomenike, doprsni kip slikarja Božidarja Jakca
Slovenija
Kipar Stojan Batič je za svoje delo dobil številna priznanja in medalje. Tudi te hranijo v spominskem ateljeju.
Slovenija
Plakat iz leta 1963, ko je Stojan Batič svoja dela razstavljal v Bologni
Slovenija
Sedežna garnitura za obiskovalce in niz risb iz cikla Tragos.
Slovenija
Bronasta skulptura Valovi iz leta 1996. Kipar Drago Tršar (1927. Planina pri Rakeku). Prostore Švicarije krasijo novejša dela kiparjev, ki so tu ustvarjali, v petdesetih letih in kasneje.
Slovenija
Najnovejša postavitev je iz letošnjega leta. Zgodba o drevesu, iz česa naj bi bila, če ne iz lesa. Kiparka Dragica Čadež (1940. Ljubljana)
Slovenija
Kamnito stopnišče vodi v klet
Slovenija
Obokan strop v kleti
Slovenija
Kdo bi rekel, da smo v Švicariji. Kot bi bili v kleti dobro utrjenega gradu
Slovenija
V zgornja nadstropja, kjer so bile nekoč hotelske sobe, danes pa so različni ateljeji, vodi lepo obnovljeno leseno stopnišče.
Slovenija
Gorenjski nagelj krasi tudi notranjost Švicarije. Poslikava, na fotografiji, je na spodnji strani stopnišča
Slovenija
Hiša z veliko ljubezni in srčki na lesenem stopnišču
Slovenija
Cvetlični motiv na stropu sobe v kateri so uredili prostor za druženje. V tem prostoru so ohranili poslikave
Slovenija
Motiv vogalne poslikave. Soba za druženje je v prvem nadstropju Švicarije. Vanjo imajo dostop uporabniki ateljejev. Ob njej je tudi manjša čajna kuhinja.
Slovenija
Detajl poslikane stene
Slovenija
Bronasta skulptura, Žena s ptiči. Kipar Karel Putrih (1910-1959 Ljubljana). Poznamo ga tudi po skulpturah na pročelju našega ljubega parlamenta, ki sta jih ustvarila skupaj z Zdenkom Kalinom.
Slovenija
Leseni ganki in ladijski pod
Slovenija
Hodnik v prvem nadstropju Švicarije oziroma Ustvarjalnega centra je obložen s starim dobrim parketom. Ohranili so vsa vrata hotelskih sobic, čeprav so ponekod sobe združili in dobili večji atelje. Tako vrata s številko vodijo v atelje, tista brez številke pa so samo za okras in v spomin na stare čase
Slovenija
Leseno stopnišče
Slovenija
Ladijski pod, hodnik v drugem nadstropju Švicarije
Slovenija
Poezija v lesu
Slovenija
Slovenija
Lesena veriga
Slovenija
Frčada od blizu. V mansardi Švicarije je tudi Knjižni kot s knjigami o umetnosti in ustvarjanju. 
Slovenija
Nekoč so bile na koncu hodnika sanitarije, danes pa odprt prostor
Slovenija

Slovenija
Pogled na Jakopičevo sprehajališče in Ljubljanski grad. Na začetku 20. stoletja je imel park pred Švicarijo dva paviljona
Slovenija
Pogled na dvorišče in zelene otoke, ki jih je uredila krajinska arhitektka Ana Kučan. Čez čas bodo zeleni 😎


Stara Švicarija



Vir: voden ogled
brošura Ustvarjalni center Švicarija