Prikaz objav z oznako Ravne na Koroškem. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ravne na Koroškem. Pokaži vse objave

četrtek, 7. januar 2016

Mati fabrika na Ravnah

Kako rečeš tovarni, ki ti daje zaposlitev, v obdobju socializma zgradi 2400 stanovanj za delavce, pomaga s krediti pri gradnji hiše, zaposlenim omogoči dodatno izobraževanje, plačuje štipendije in šolnine za šolanje doma in v tujini, sodeluje pri izgradnji infrastrukture kraja, podpira kulturo in šport pa verjetno še kaj. Delavci so ji upravičeno rekli Mati, Mati fabrika in tako so etnologi, ki so postavljali muzejsko zbirko železarne na Ravnah, poimenovali tudi železarski muzej, Mati fabrika.
Slovenija
Ena od zgradb v velikem kompleksu železarne na Ravnah, danes Metal Ravne
Slovenija
Grb grofov Thurn. Plemiška rodbina Thurn je dodobra zaznamovala Mežiško dolino. Že leta 1624. so odkupili fužine v Črni na Koroškem. Leta 1807. so začeli dejavnost na Ravnah in jo tu opravljali vse do leta 1945. ko so nove oblasti zaključile z ero privatne lastnine.
Slovenija
V Železarskem muzeju na Ravnah je tudi zbirka mineralov, ki so jih našli v Karavankah
Slovenija
Zbirka mineralov v železarskem muzeju na Ravnah
Slovenija
Mati fabrika - železarna Ravne, zbirka orodja, ki so ga uporabljali v železarni
Slovenija
Vrata v štauhariji oziroma kovačnici, za katerimi se skriva bogata tehnična dediščina železarne
Slovenija
V dobrih starih časih, so imela večja podjetja in tovarne, svojo zdravstveno ambulanto. Stol iz čakalnice zdravstvene ambulante v železarni Ravne in zdravniška torba za obiske na terenu.
Slovenija
Posoda za mazivo iz druge polovice 20. stoletja
Slovenija
Titova štafetna palica, ki so jo izdelali v železarni Ravne, leta 1979. po umetniški zasnovi kiparke Milene Braniselj.
Slovenija
Železarna Ravne je prirejala tudi slikarske kolonije, kjer so motive železarne in mesta ustvarjali številni slikarji. Od leta 1970. do 1988. je 130 slikarjev ustvarilo umetniško zbirko, 259 umetniških del. 
Slovenija
Stroji v muzeju, ki so jih nekoč uporabljali železarji. Tu delo, zagotovo ni bilo lahko. Izgorelost zagotovljena 😎
Slovenija
Tehnična dediščina koroških železarjev
Slovenija
Ohranjena tehnična dediščina, stare železarne na Ravnah.
Slovenija
Repač ali vodno kladivo je delovalo s pomočjo vode, ki je bila speljana na kolo. Njegova teža je 250 kg, uporabljali pa so ga za tanjšanje jekla, pri kovanju. (zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008)
Slovenija
Še "štemplamo" se in gremo s "šihta" domov

Slovenija
Delavski personal na Ravnah, so zgradili leta 1872. V zgradbi so stanovali delavci železarne. Grofje Thurn so zgradili stanovanja za svoje delavce. Večinoma so stanovanja zajemala kuhinjo in eno sobo, dve sobi sta bili izjema. Na sredini hiše je prislonjeno stopnišče, na obe strani pa ima hiša gank iz katerega se je vstopalo v stanovanje.
Slovenija
Lopa s polovično rozeto, nad vhodom
Slovenija
"Delaj varno" geslo železarjev, vidno na vsakem koraku. V nekdanji štauhariji, stari kovačnici, je na ogled razstava "Mati fabrika". Zanimiva razstava o železarni Ravne, ki je kot mati dajala kruh številnim družinam na Koroškem.

Slovenija
Štauharija, stara kovačnica na Ravnah, je bila zgrajena leta 1915. Investitor rodbina grofov Thurn Valsassina, ki je dodobra zaznamovala Koroško, na obeh straneh današnje meje. 

Povezano: Ravne na Koroškem

Izlet na Koroško: Črna na Koroškem


Vir: Mati fabrika - Železarna Ravne, Karla Oder, 2014
Zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008
voden ogled z etnologinjo Karlo Oder

sreda, 6. januar 2016

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem, se je do sredine 20. stoletja imenovalo Guštanj, ki se prvič omenja že leta 1248. Staro mestno jedro in Železarski muzej ter železarna, se držijo skupaj, tako da si lahko oboje ogledamo in uživamo ob odkrivanju znamenitosti mesta in občudovanju železarske tehnične dediščine.
Mesto Ravne na Koroškem je prepredeno s številnimi skulpturami, narejenimi iz jekla in železa. Ustvarjali so jih umetniki, od leta 1964 do 1989, na kar sedmih mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva. Brez železarne, njenih delavcev, ki so umetnikom pripravljali material za skulpture in seveda brez vodstva železarne, ki je denar namenjalo tudi za kulturo, te mogočne skulpture danes ne bi krasile mesta.



Slovenija
Forma viva na Ravnah - železna skulptura na krožišču, postavljena 1981
Slovenija
Dvonadstropna hiša, ki je danes Mestna hiša, je bila zgrajena leta 1910. Pred Mestno hišo je zanimiv vodnjak, v krog postavljeni trije veliki kamni. Postavljen je bil leta 2004. načrt, arhitektka Sonja Godec. 
Slovenija
Forma viva - železna skulptura stoji v bližini Mestne hiše, 1964
Slovenija
Obnovljene, barvite hiše, na Prežihovi ulici
Slovenija
Forma viva - skulptura japonskega umetnika, stoji pri trgovini Tuš, v starem mestnem jedru, 1975

Slovenija
Tabla ob umetniški postavitvi: "Železarjem - Štauharija" 2013. akademski slikar Štefan Marflak

Slovenija
Župnijska cerkev sv. Egidija in novo župnišče
Slovenija
Staro, simpatično in skromno župnišče, zgrajeno okoli leta 1700.

Slovenija
Pogled s cerkvenega griča na reko Mežo in železarski dimnik
Slovenija
Čudovita,stranska vrata v cerkev sv. Egidija, v gotskem slogu
Slovenija
Razpelo, pokrito s strešico in vitražno okno. Cerkev sv. Egidija se omenja že v prvi polovici 13. stoletja.
Slovenija
Dvorec Javornik, v osnovi renesančno baročna palača iz 17. stoletja. Pročelje obrnjeno proti mestu, krasi triosni rizalit, ki so ga dodali leta 1910. ob prezidavi dvorca. Kot lahko preberemo na spletni strani TIC Ravne, je železarna, v 60-ih letih 20. stoletja, začela z obnovo dvorca, vendar je bila ta ustavljena. Še vedno čaka na obnovo
Slovenija
Staro mestno jedro in Stara ulica, ki nas iz trga pripelje do župnijske cerkve sv. Egidija
Slovenija
Historična hiša, na Stari ulici, je v prvem nadstropju okrašena s pilastri. Zgrajena je bila konec 19. stoletja
Slovenija
Lepo obnovljena, baročna hiša, s konca 18. stoletja, v starem mestnem jedru.
Slovenija
Simpatična, pritlična hiša s kamnitim stopniščem 
Slovenija

Slovenija
Zanimiv okras nad polkrožnim portalom, v podhodu hiše na Trgu Svobode.

Slovenija

Slovenija
Forma viva - Jeklena skulptura je delo kanadskega avtorja iz leta 1964.
Slovenija
Cerkev sv. Antona Puščavnika, stoji ob stari železarni. Prvič se omenja leta 1445. konec 20. stoletja so jo obnovili.
Slovenija
Gotsko zašiljena okna in razpelo
Slovenija
Stranski vhod, v gotskem stilu. Cerkev sv. Antona Puščavnika
Slovenija
Srednjeveška kljuka. Detajl glavnega vhoda v cerkev sv. Antona Puščavnika na Ravnah
Slovenija
Zvonik in vhodna veža z nagrobnimi spomeniki
Slovenija
Forma viva in železarna - Hiša iz jekla, stvaritev italijanskega umetnika, 2008


Foto zgodbe Mežiške doline


Črna na Koroškem

Etnološka in rudarska zbirka v Črni




Vir: Ravne na Koroškem, 750 let prve pisne omembe, 1998, več avtorjev
kleindenkmaeler.at
TIC Ravne na Koroškem, Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Občine Ravne na Koroškem, 2008