Barvitost slikarke Helene Vurnik

Helena Kottler Vurnik se je rodila na Dunaju, 26. septembra 1882. v bogatejši meščanski družini. Obiskovala je šolo za dekleta in se navdušila za risanje in slikanje. Kljub nasprotovanju družine, se je Helena usmerila v umetnost in obiskovala dekliško meščansko šolo, kasneje pa tudi risarsko šolo in tečaje, ki so bili v tistem času dostopni dekletom. Po zaključku šolanja je dobila štipendijo in se odpravila na umetnostni potep po Italiji. Po vrnitvi se je zaposlila kot ilustratorka pri časopisu.
Helenino življenje se je drastično spremenilo leta 1913, ko je spoznala novopečenega slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Spoznala sta se, na Dunaju, pri biologu prof. Francu Megušarju, ki je bil rojen v Kamni Gorici. Zanj sta risala različne botanične motive. Istega leta sta se poročila in na začetku leta 1915. zapustila svetovljanski Dunaj ter se preselila v Radovljico, v rojstno hišo Ivana Vurnika, ki stoji še danes.
Helena Vurnik je odtlej ustvarjala umetnine po naročilu cerkve in svojega moža. Skupaj sta ustvarila kapelo v Trstu, njuno prvo skupno naročilo. V Ljubljani stoji njuna palača Zadružne gospodarske banke, ki jo je Helena poslikala od zunaj in znotraj in upravičeno je ena najbolj fotografiranih znamenitosti Ljubljane. Njuno delo se je tako zelo prepletalo, da je včasih nemogoče ugotoviti kaj je kateri ustvaril. Tako je pri mozaikih, mašnih plaščih, baldahinih, praporih.
Mozaike na pročelju ljubljanske cerkve sv. Petra je ustvarila Helena Vurnik. Kot Kristusa je upodobila svojega sina Nika, ki so ga med vojno ubili fašisti. Od izgube sina si ni nikoli povsem opomogla. Umrla je v Radovljici 4. aprila 1962.

Detajl stenske poslikave Zadružne banke, na Miklošičevi ulici, ki jo je poslikala slikarka Helena Vurnik.

Helena Vurnik je lesene pulte, nekdanje Zadružne gospodarske banke okrasila z barvitimi geometrijskimi liki.

Poslikane stene krasijo odprtine s pridihom Orienta.

Slovenska ikonografija, dekle z avbo

Vinska trta, polja ...

Kip Franceta Kralja iz leta 1922.

Notranja in zunanja poslikava Zadružne banke je delo slikarke Helene Vurnik

Vitraj na stropu

Palača na Miklošičevi 8 je bila nekoč banka, danes ima v njej prostore Zemljiška knjiga

Skozi orientalski prehod vodijo spiralne stopnice v prvo nadstropje in v klet

Vitraj na oknu. Stopnišče vodi v stanovanjski del palače

Dr. Janez Evangelist Krek (27.11.1865-8.10.1917), duhovnik, pisatelj, organizator, človek z velikim socialnim čutom. Ustanavljal je hranilnice in posojilnice v katerih so kmetje varčevali in dobili posojilo z nizko obrestno mero. Ustanavljal je tudi delavska društva, Zadrugo za gradnjo stanovanj ... (ognjišče.si) Kip se nahaja v preddverju nekdanje Zadružne banke.

Palača nekdanje Zadružno gospodarske banke je nastala proti koncu secesijskega obdobja. Zgrajena je bila leta 1922. po načrtih slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Poslikava pročelja in notranjosti je delo njegove žene, slikarke Helene Vurnik.

Na Dunaju rojena slikarka Helena Vurnik, se je po poroki z našim arhitektom preselila v Radovljico. Pri svojem slikarskem ustvarjanju je zelo rada uporabljala slovenske nacionalne barve, kot so bela, modra in rdeča. 

Vhod v palačo

Niz secesijsko okrašenih pomolov in banjasto oblikovan napušč. 

Mozaik na pročelju cerkve sv. Petra v Ljubljani. Helena Vurnik je kot Jezusa upodobila kar svojega tragično preminulega sina Nika Vurnika. 

Pročelje cerkve sv. Petra z mozaiki Helene Vurnik. Jezus in evangelisti. 

Freska nad glavnim vhodom v cerkev sv. Petra

Detajl vezenine na baldahinu, po predlogi Ivana Vurnika

Okvirji Križevega pota, v cerkvi sv. Petra, so delo arhitekta Ivana Vurnika

V eni od stranskih kapel je, nekdaj oltarna slika, danes pa očem skrita, velika slika slikarke Helene Vurnik. Na njej je upodobljena Mala Terezija

Barvita orgelska omara in korna ograja sta narejeni po načrtih Ivana Vurnika

Okrogli mozaik delfina nad stranskim vhodom, ki ponazarja vstajenje

Hiša, dom družine Vurnik, na Finžgarjevi ulici v Ljubljani. Visoko pritlična vila z vrtom je zgrajena po načrtih Ivana Vurnika, leta 1922. Leta 1931. so po njegovih načrtih vilo dozidali.

Podobno:

Od Plečnikovih zapornic do ...

Vir: Voden ugled z umetnostnim zgodovinarjem
Helena Vurnik, Slikarka in oblikovalka, Narodna galerija, 2017

Hraše in Lesce

Hraše in Lesce sta naselji v občini Radovljica. Od rojstne hiše Janeza Jalna na Rodinah do Lesc je približno tri kilometre slikovite poti, z zidanimi hišami in gospodarskimi poslopji, znamenji in cerkvami, spomeniki in predvsem čudovitimi portali iz tufa.
V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren, ki je prehodil pot od revnega kmečkega fanta do pravnika, duhovnika, pesnika, plemiča ... Ob njegovi rojstni hiši so mu postavili spomenik.
Staro mestno jedro Lesc, z baročno cerkvijo Marijinega vnebovzetja pa je polno nadstropnih zidanih hiš, kmečkih dvorcev z gospodarskimi poslopji in skednji, bogatejših kmetov in posestnikov. Imajo pa tudi železniško postajo, s katere te vlak odpelje v Ljubljano 😉

Pritlična hiša iz prve polovice 18. stoletja, z ohranjenimi kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa in železnimi mrežami. Krasi jo tudi kamnit, polkrožni portal

Hraše so majhna vasica ob cesti Rodine - Lesce. Spadajo v občino Radovljica.

V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren (9. junij 1656 - 28. september 1704. Ljubljana), duhovnik, stolni prošt, pesnik, ustanovni član in predsednik ljubljanskih operozov, ki so vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in Sloveniji. Spomenik stoji ob njegovi rojstni hiši v Hrašah. Odkrili so ga septembra leta 1994. Spomenik je delo arhitekta Marka Smrekarja in kamnoseštva Jezeršek.  

Grb dr. Janeza Krstnika Prešerna - Heldenfeldškega, ki je postal prvi plemič iz rodbine Prešeren. Bil je doktor prava, palatinski grof, operoz, duhovnik, pesnik ... Od revnega kmečkega fanta do plemiča. Trije cvetovi na vrhu grba kažejo na vdanost domovini, vladarju in Bogu. (arhiv.gorenjskiglas.si/Snovanja, Kranj, 6.2.1974. št.1)

Značilna gorenjska domačija. Nadstropna hiša, z ožjo stranjo obrnjena proti cesti, daljša stran pa se nadaljuje v ...

... gospodarsko poslopje

Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah, posvečena leta 1743. Na tem prostoru je stala cerkev že v 12. stoletju.

Na prostostoječem zvoniku je spominska tabla Jožefu Wallandu. Bil je duhovnik, goriški škof in ilirski metropolit, rojen v Novi vasi pri Lescah, 28. januarja 1763. Umrl je v stari Gorici, 11. maja 1834.

Zunanja freska na zidu cerkve Marijinega vnebovzetja, je novejšega datuma, iz leta 1995. Upodobljen je sv. Krištof. Na dnu je veduta Lesc in na desni strani grb Janeza Krstnika Prešerna

Ostanki nekoč gotske cerkve. V timpanonu ohranjena freska Marije z detetom na prestolu, iz leta 1398. Na freski je viden napis dveh mojstrov iz Gorice, zato velja za najstarejšo podpisano fresko na Slovenskem

Kamniti portal iz tufa

Prvotno je zvonik stal ob cerkvi. Leta 1511. ga je zrušil potres in postavili so novega, prostostoječega. 

Lesena skulptura v parku

Legatova hiša na Begunjski cesti v Lescah. Nadstropni kmečki dvorec iz 17. stoletja. V knjigi Sto najlepših hiš na Slovenskem, avtorja Ivana Sedeja, je objavljena fotografija na kateri ima Legatova hiša rdeče-belo fasado. Verjetno so strokovnjaki odkrili, da je bila hiša prvotno bolj bledo roza barve, podobno kot pri Benečanki v Piranu 😎

Okenski okvirji iz tufa in freska iz 18. stoletja

Freska na Legatovi hiši prikazuje Družino, sv. Florjana in sv. Heleno. Freska je delo slikarja Frančiška Jelovška, ki je avtor kar nekaj poslikav v bližnji cerkvi Marijinega vnebovzetja. 

Letnica 1864. na portalu Legatove hiše

Zelo lepo obnovljena nadstropna hiša z mansardo in vogalnim pomolom, na Begunjski cesti v Lescah. Seveda ne smejo manjkati čudoviti kamniti okvirji oken, iz tufa.

Obnovljeno gospodarsko poslopje, skedenj. Spodnji del je zidan, zgornji lesen. Mislim, da je v nadstropju danes restavracija

Nadstropna hiša, na Železni cesti, za železniško postajo, je iz začetka 20. stoletja. Takrat je bil tu hotel Legat. Pročelje krasijo štukature in poudarjen srednji del s kamnitim portalom, balkonom in frčado. 

Spomenik z obeliskom, ki ponazarja verigo, so postavili leta 1977. Je spomin na padle delavce tovarne Veriga v Lescah, v drugi svetovni vojni. Na kamnitem podstavku so spominske plošče, v spomin na delavsko stavko proti kapitalističnemu izkoriščanju, ki je bila v Verigi od 15.5.1935. do 5.6.1935. Eno so postavili tudi v spomin na delavsko samoupravljanje, ki so ga uvedli leta 1950.

Povezano, vendar Hraše in Lesce ne spadata pod Pot kulturne dediščine Žirovnica

Vir:

Register NKD

dar-radovljica.si/Sprehod po starih Lescah

radolca.si