Prikaz objav z oznako Matija Čop. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Matija Čop. Pokaži vse objave

torek, 28. marec 2017

Selo in Zabreznica pri Žirovnici

Pot kulturne dediščine nas iz Žirovnice vodi skozi vasi Selo in Zabreznica. Selo je vasica s strnjenim starim vaškim jedrom, na manjši vzpetini. V središču je baročna cerkev sv. Kancijana, ki se prvič omenja leta 1468. Vas se je postopoma širila v ravnino in tako se danes stika s sosedama, Žirovnico in Zabreznico.
Zabreznica se ponaša z Alejo slavnih rojakov. Pesnik, jezikoslovec, dva pisatelja in čebelar, pet slavnih Gorenjcev, ki jih časti cela Slovenija. Očitno je na Gorenjskem res odličen zrak, da se na tako majhnem ozemlju, kot je današnja občina Žirovnica, rodi toliko pametnih glav 😊
In kakšna poimenovanja so dobili vaščani obeh vasi ob gradnji farne cerkve sv. Žalostne Matere Božje na Breznici. Zabrezničani so bili med gradnjo cerkve zadolženi za pijačo, ki so jo nosili v putrihih in tako so postali Putriharji. Putrih je bil manjši, lesen sod za prenašanje pijače, npr. na njivo. Selani pa so bili Kračmani. V cerkvi sv. Kancijana na Selu je bil stranski oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Ker je svetnik tudi zaščitnik pujskov, so mu ljudje rekli Anton Kračman. In tako so nastali Kračmani. 😎

Slovenija, Gorenjska
Manjša, enoladijska cerkev sv. Kancijana v Selu pri Žirovnici
Slovenija, Gorenjska
Poslikava na zunanji fasadi cerkvice predstavlja sv. Krištofa
Slovenija, Gorenjska
Kamniti portal iz tufa s stopnjevano preklado in izrezljana lesena vrata
Slovenija, Gorenjska
Prezbiterij in zunanje stopnice, ki vodijo v zvonik ter zakristija v pritličju zvonika. Cerkev sv. Kancijana je obdana z nizkim kamnitim zidcem. 
Slovenija, Gorenjska
Cerkvica sv. Kancijana je središče starega vaškega jedra. Njen nastanek sega v drugo polovico 17. stoletja.
Slovenija, Gorenjska
Pašniki v Selu, v ozadju Stol, najvišja gora v Karavankah.
Slovenija, Gorenjska
Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Staro vaško jedro tvorijo nadstropne kamnite hiše in spodaj zidana, zgoraj pa lesena gospodarska poslopja. 
Slovenija, Gorenjska
Napajalnik z visokim koritom in grbom občine Žirovnica
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Enonadstropna, šest-osna hiša je bila zgrajena okoli leta 1900. Stoji na ravninskem delu, ob regionalni cesti. V njej je bila, med 1. svetovno vojno, gostilna Jeglič. Danes je v njej gostišče Osvald in prostori nekaterih društev
Slovenija, Gorenjska
Čudovito obnovljena domačija kjer sta stanovanjski del in gospodarsko poslopje združena. 
Aleja slavnih rojakov
V Zabreznici so leta 1981, pred osnovno šolo Žirovnica, postavili Alejo slavnih rojakov. Na dveh ovalnih podstavkih, eden tlakovan, drugi zasajen s travo, stoji na visokih kamnitih stebrih, pet doprsnih kipov: čebelar Anton Janša, jezikoslovec Matija Čop (kipar Jaka Torkar), pesnik dr. France Prešeren (kipar Zdenko Kalin), pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen. Ostale tri kipe je izdelal kipar Bojan Kunaver. Res sami velikani slovenske kulture.
sv. Lovrenc
Visoko nad Zabreznico stoji cerkvica sv. Lovrenca iz druge polovice 14. stoletja. Leta 1821. so cerkvico podrli, ker so v Breznici zgradili novo, večjo. Konec 20. stoletja pa so se vaščani odločili, da postavijo novo cerkev, ki jo vidimo danes. 
cerkev sv. Lenarta
Kažipot za cerkev sv. Lenarta, ki stoji cca 200 metrov na Zabreznico
Slovenija, Gorenjska
Kapela Žalostne Matere Božje. Poslikava na zunanji strani, sv. Jožef. Postavili so jo okoli leta 1821.
kapela
Pieta v kapeli Žalostne Matere Božje. Stoji ob regionalni cesti Zabreznica - Begunje


Pot kulturne dediščine Žirovnica:

1. Žirovnica in Matija Čop


4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče, vasica pod Stolom kjer se je rodil Fran Saleški Finžgar

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača



Vir: Register nepremične kulturne dediščine
zirovnica.si
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010

ponedeljek, 27. marec 2017

Žirovnica in Matija Čop

Žirovnica, gručasto gorenjsko naselje v naročju mogočnega Stola. Pravzaprav je v njegovem naročju kar nekaj vasi. Skozi vse te slikovite vasice pa vodi Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše znamenitih slovenskih pisateljev in enega znamenitega čebelarja.
Nekateri pričnejo Pot pri najznamenitejšem med znamenitimi, pri Francetu Prešernu v Vrbi. Jaz sem jo začela v Žirovnici pri Matiji Čopu in Prešernovi materi. Od tu nas pelje Pot v Selo s cerkvico sv. Kancijana, pa v Zabreznico kjer so leta 1981. uredili Alejo slavnih rojakov z doprsnimi kipi: pesnik dr. France Prešeren, pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen, čebelar Anton Janša in jezikoslovec Matija Čop. Breznica, rojstni kraj čebelarja Antona Janše. Doslovče in Fran Saleški Finžgar. Rodine in Janez Jalen. Kultura, narava, živali in svež gorenjski zrak pa še sončen dan. Super kombinacija.

železniška postaja
Železniška postaja Žirovnica. Izleti po Sloveniji z vlakom
Slovenija, Gorenjska
Vodostan, impozantna arhitektura vpeta v hrib nad Žirovnico. Zgradili so ga leta 1914. Krasi ga historično pročelje. Skozi vodno postajo so prečrpavali vodo iz akumulacijskega jezera do elektrarne Završnica v Mostah. 
Gorenjska
Hiša na začetku Žirovnice, ki nosi številko 1, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Poleg štukatur pri oknih, pogled pritegne krajša stranica hiše, ki ima v nadstropju zanimivo obloženo fasado. Konec 19. stoletja je bila v pritličju veletrgovina Pri Kalanu. (hisnaimena.si)
Gorenjska
Kapelica sv. Marije z Jezusom.
Gorenjska
Nadstropna hiša, najverjetneje iz 20. stoletja
Gorenjska
Žirovnica je gručasto naselje, z novimi in lepo obnovljenimi starimi hišami.  
Gorenjska
Rojstna hiša jezikoslovca in Prešernovega prijatelja Matije Čopa. V ospredju napajalnik in klop z napisom "Kašarija". Vsaka vas pod Stolom je imela svoj vzdevek. V Žirovnici so zelo radi kuhali kašo, zato so postali Kašarji. Ti vzdevki so nastali ob gradnji cerkve na Breznici, kjer so pomagali tudi vaščani, s hrano, pijačo in delom. 
Žirovnica, Zabreznica
Doprsni kip jezikoslovca Matije Čopa stoji v bližnji Zabreznici, pred osnovno šolo Žirovnica. Tam mu v Aleji slavnih rojakov delajo družbo veliki možje današnje občine Žirovnica. Kip Matije Čopa je izdelal kipar Jaka Torkar. Postavljen je bil leta 1981.
Matija Čop, rojstna hiša
Okno v Čopovi rojstni hiši
Matija Čop, rojstna hiša
Žal, v Čopovi rojstni hiši ni ničesar kar bi naš jezikoslovec uporabljal v življenju. Nekaj pohištva je iz njegovega časa, ni pa njegovo. V lepo obnovljeni hiši prirejajo različne kulturne prireditve
Matija Čop, rojstna hiša
Kamniti polkrožni portal v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici
Matija Čop, rojstna hiša

Matija Čop, rojstna hiša
Rojstna hiša jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in kritika Matije Čopa. Pritlična hiša s podstrešjem pod dvokapno streho na čop, iz 18. stoletja. Matija Čop se je rodil 26. januarja 1797. Umrl je 6. julija 1835, ko se je utopil v reki Savi, v ljubljanskem naselju Tomačevo. 
Gorenjska
Kamnita, nadstropna hiša Žirovnica 12, ima na portalu letnico 1778. 
Gorenjska
Kamniti portal in bifora uokvirjena s tufom. Veliko starejših hiš ima okenske in vratne okvirje iz zelenkaste kamnine, imenovane tuf. Prav vse hiše, tako stare kot nove pa imajo lične lesene plošče z imenom domačije oziroma staro hišno ime, ki se ni menjalo z menjavo stanovalcev in se je obdržalo tudi več stoletij
Gorenjska
Stara domačija v Žirovnici s kamnito ograjo
Gorenjska
Pravokotni portal iz tufa. Hiša Žirovnica 9 je iz 17. stoletja in je zelo pomembna, kajti v njej se je rodila Marija Svetina, mati Franceta Prešerna. 
Gorenjska
Spominska plošča na rojstni hiši Prešernove matere v Žirovnici
Gorenjska

živali, ovce
Trop ovac me začudeno opazuje 😍

Pot kulturne dediščine Žirovnica:

2. 3. Selo in Zabreznica

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče, vasica pod Stolom ...

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača



Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010

sreda, 29. oktober 2014

Navje, spominski park znamenitih Slovencev

Znamenitosti Ljubljane: Navje, pokopališče in spominski park znanih in znamenitih Slovencev, je uredil arhitekt Jože Plečnik. Današnje Navje je del ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu, ki je stalo na mestu današnjega Gospodarskega razstavišča in Plečnikovega semenišča, danes Pionirski dom.

Glavni vhod na pokopališče Navje, ob Vilharjevi ulici

Grob Plečnikovih staršev. Andrej (1835-1891)in Helena (1831-1899) Plečnik, sta bila pokopana na tem mestu, ko je bilo tu še pokopališče pri Sv. Krištofu. Obelisk je iz nabrežinskega apnenca.
Odtočna cev na strehi arkad, se zaključi z ljubljanskim zmajčkom

Valentin Vodnik (1758-1819). Spomenik, v obliki žlebljenega stebra, iz črnega lesnobrdskega apnenca, so postavili Vodnikovi prijatelji. Leta 1839. ko so spomenik popravljali pa so mu dodali še Jonski kapitel.
Josip Jurčič, slovenski pisatelj, dramatik in časnikar (1844. Muljava - 1881. Ljubljana)

Matija Čop, literarni zgodovinar, teoretik, kritik in dober prijatelj Franceta Prešerna (1797. Žirovnica -1835. Ljubljana). Spomenik na Navju, je imel na stebru sovo, ob vznožju pa odprto knjigo, simbola modrosti in učenosti. Danes ju ni več, ostal je samo odrezan steber in pozlačena bršljanova vejica.

Emil Korytko je bil etnograf, rojen v Lvovu leta 1813, umrl je v Ljubljani leta 1839. V Ljubljano je bil izgnan, tu pa se je spoprijateljil s Francetom Prešernom, ki ga je učil slovensko, Korytko pa Prešerna poljsko. Kot etnograf je zbiral slovenske ljudske pesmi. Na njegovem spomeniku so Prešernovi verzi. (wikipedija)

Fran Maselj Podlimbarski (1852-1917) slovenski pisatelj in častnik. 
Nagrobna plošča Karoline pl. Bleiweis (1812-1899). Dunajčanka in žena slovenskega veterinarja in politika Janeza Bleiweisa. Ko je študiral na Dunaju, je stanoval pri njeni družini

Nagrobnik Czernyjevih.
Ivan Grohar, slovenski slikar, impresionist (1867. Sorica - 1911. Ljubljana)

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, zgodovinar, preroditelj (1756. Radovljica - 1795. Ljubljana)
Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, gozdar ( 1793. Chrudim, Češka - 1857. Ljubljana)

Janez Bleiweis, doktor medicine in veterinar pa tudi pomemben slovenski politik (1808-1881)

Arkade na Navju, kjer so spomeniki in nagrobne plošče številnih znanih in pomembnih Slovencev.

Nagrobnik družine Blaznik. Jožef Blaznik, tiskar in založnik (1800. Idrija - 1872. Ljubljana)
Marija Pleiveiss, avtorica prve slovenske kuharske knjige. Bila je tretja žena Valentina Pleiweisa, očeta Janeza Bleiweisa
Zanimiv nagrobnik, ki je bil postavljen za barona Ludovika Ahila MacNevena, potomca irske plemiške družine (1795. Praga - 1873. Ljubljana). Poročen je bil s hčerko ljubljanskega župana, Viktorijo Eleonoro baronico Codelli. Na nagrobniku je družinski grb. Na levi strani stoji grajski stolp na njem pa lovski pes. Na desni je jeruzalemski križ

Štirje visoki kamniti stebri na ljubljanskem Navju so bili nekoč del vhodnega portala Glasbene matice na Vegovi ulici


Navje, pokopališče znanih in pomembnih Slovencev, zaključujejo Plečnikovi stebri.
Vir: Ljubljansko Navje, Milena Piškur, Sonja Žitko

DZS, 1997