Prikaz objav z oznako Marko Rupnik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Marko Rupnik. Pokaži vse objave

petek, 02. marec 2018

Svetišče na Poljanah s Plečnikovim pridihom

Začetki Svetišča na ljubljanskih Poljanah segajo v leto 1897, ko so jezuiti začeli graditi svojo večnamensko redovno hišo. Historicistično zgradbo je projektiral avstrijski arhitekt Rajmund Jablinger. V dobrih sto letih svojega obstoja je Svetišče bolj malo služilo svojemu namenu. Mogočno neoromansko cerkev so v grobem dokončali leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Tako so vanjo nastanili vojake, uporabljali so jo tudi kot vojaško skladišče. Kasneje so jo uporabljali kot mestno skladišče za živila. V notranjost so jih vozili kar z vozovi.
19. marca 1922. so cerkev blagoslovili in jo vrnili jezuitom. Nekaj let kasneje, 1925. naredi arhitekt Jože Plečnik načrt za Dom duhovnih vaj, ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Leta 1941. je Plečnik v cerkvi uredil tudi glavni oltar sv. Jožefa, katerega kip je ustvaril kipar Božo Pengov.
Če je kdo pomislil, da lahko svetišče končno postane Svetišče, se je zmotil. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj nacionalizirano. Mogočno cerkev uporabijo za filmski studio, kjer so posneli tudi mladinski film Kekec. Spomeniškemu varstvu se lahko zahvalimo, da je prezbiterij ohranjen v celoti. Takrat so oltarno steno zazidali in Plečnikov oltar je tako skrit počival več kot pol stoletja. Na žalost pa jim to ni uspelo za Plečnikovo valjasto prižnico. Izginila je neznano kam. Dom duhovnih vaj postane otroška klinika, nato porodnišnica. Takrat so dogradili prizidek in stolp za dvigalo, ob tem pa uničili del Plečnikove fasade. Po končani zdravstveni dejavnosti, nastanejo tu pisarne gradbenega podjetja.
Potem pa se je zgodil "Papež ma vas rad". Leta 1996. je prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II. Takratna oblast se je hotela čim bolj "izkazati". V celoti so prenovili svetišče, ki je končno postalo Svetišče in ga vrnili v uporabo cerkvi. Dom duhovnih vaj je postal Ignacijev dom duhovnosti. V pritličju je kapela, ki so jo uredili tudi z mozaiki, ki jih je daroval slikar in duhovnik ter Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.

Slovenija
Stranski portal cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Detajl stranskega portala. Lev drži dva kamnita stebra z izklesanima kapiteloma in vodoravno kamnito preklado.
Slovenija
Zunanja stran prezbiterija cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Markanten in mogočen zvonik, cerkve sv. Jožefa, visok dobrih 68 metrov, je viden daleč naokoli. Neoromansko cerkev so zgradili leta 1913. po načrtu arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja. 
Slovenija
Najstarejši del svetišča na Poljanah je rezidenca oziroma samostan, ki so ga postavili jezutiti leta 1897. Leta 1914. zgradijo mogočno cerkev, ki je v svoji zgodovini večkrat spremenila svojo namembnost. Zadnja pridobitev pa je Dom duhovnih vaj, zgrajen leta 1925. po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. 
Slovenija

Slovenija
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila skoraj dokončana leta 1914. Ker se je začela prva svetovna vojna pa prostor ni zaživel kot sakralno svetišče temveč so ga uporabili za namestitev avstrijskih vojakov, pozneje tudi kot skladišče. Jezuiti so dobili cerkev šele leta 1921 in jo naslednje leto prvič posvetili. 
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj so po drugi vojni nacionalizirali. V zgradbi so uredili porodnišnico. Z dozidavo stolpa za dvigalo so dodobra uničili Plečnikovo fasado
Slovenija
Detajl pročelja jezuitskega samostana, ki so ga zgradili leta 1897. 
Slovenija
Dvoriščna stran jezuitskega samostana
Slovenija
Del vhodnega portala v samostan in romanska bifora
Slovenija
Umetelno okovje na lesenih vratih s cvetličnim motivom
Slovenija
Luneta nad glavnim vhodom v cerkev s prizorom "Smrt sv. Jožefa"
Slovenija
Detajl glavnega portala. Bogato oblikovani kapiteli in letnici 1912 / 1913, ko so začeli graditi mogočno cerkev sv. Jožefa
Slovenija
Rozeta na pročelju cerkve, nad glavnim portalom
Slovenija
Razkošen glavni portal cerkve sv. Jožefa. Reliefi na zunanjem loku predstavljajo prizore iz življenja sv. Jožefa.
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Zvonik z romanskimi biforami. V višino meri 68,5 metra
Slovenija
Pilastri na zunanji strani so prekinjeni s strešicami
Slovenija
Razgibana stranska fasada cerkve
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Prezbiterij po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Oltar sv. Jožefa zaključujejo temne propileje, oltarna miza pa je postavljena na množico svetlih stebričkov. Kip sv. Jožefa je delo kiparja Boža Pengova.
Slovenija
Plečnikova stola v prezbiteriju
Slovenija
Notranjost cerkve je zelo asketska, da ne rečem pusta in dolgočasna. Nad korom je leseni kasetni strop. Enak je tudi v vhodni veži
Slovenija
Stranska niša
Slovenija
Stranska niša z doprsnim kipom papeža Janeza Pavla II.
Slovenija
Rdeče in zlato okrašen prezbiterij je pravo nasprotje cerkveni ladji. 
Slovenija
Obokan strop
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Pogled iz vhodne veže s kropilnikom proti prezbiteriju
Slovenija
Leseno razpelo s Križanim v vhodni veži
Slovenija
Lesena skulptura pred Ignacijevem domu duhovnosti
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj se danes imenuje Ignacijev dom duhovnosti. V vhodni veži, na desni strani je vhod v javno dostopno kapelo. Tabernakelj, monštranca in okras na ambonu je delo in darilo patra Marka Rupnika. 
Slovenija
Relief Križanega pred vhodom v kapelo


Povezano:

Iz Poljan na Ljubljanski grad




ponedeljek, 14. avgust 2017

Ljutomer, središče Prlekije

Ljutomer ali Lotmerk kot mu pravijo Prleki, je upravno in kulturno središče Prlekije. Mesto spada v Štajersko pokrajino in Pomursko regijo. Staro mestno jedro sestavljajo trije trgi. Stari, Glavni in Miklošičev trg. Naš obisk Ljutomera je bil posvečen predvsem župnijski baročni cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki stoji ob Miklošičevem trgu. Na tem trgu, ki se je takrat imenoval drugače, je živel slavist Fran Miklošič, ki si je za svoje delovanje na Dunaju, prislužil tudi dedni viteški naslov. Po ogledu cerkve nas je tamkajšnji duhovnik povabil v župnišče in nam razkazal zanimivo, novodobno Kapelo mučencev 20. stoletja. Z mozaiki jo je opremil slovenski slikar in teolog Marko Rupnik.
Gostoljubni domačini so nas povabi na kozarec vina, ki ga pridobivajo iz številnih trt, ki rastejo v okoliških vinogradih. Jaz pa sem izkoristila dragocene minute in se odpravila na raziskovanje okolice, predvsem Glavnega in Miklošičevega trga. Veliko časa nisem imela na razpolago. Malo je manjkalo pa bi se moji "soizletniki" odpeljali brez mene. Potem bi lahko Ljutomer raziskala bolj natančno. Pa drugič. 😎 V lepa stara mestna jedra se vedno rada vračam.
Slovenija, Štajerska
Kapela mučencev 20. stoletja v ljutomerskem župnišču. Kapelo je poslikal slovenski slikar in teolog Marko Rupnik (rojen 1954. Zadlog nad Idrijo)
Slovenija, Štajerska
Marija z jabolkom ali Adamova Eva ali pa kar obe v eni 😎 Kapela mučencev 20. stoletja, mozaik pater Marko Rupnik
Slovenija, Štajerska
Baročno župnišče, zgrajeno okoli leta 1826. Za zgradbo je veliko dvorišče obdano s trakti, ki so bili nekdaj gospodarska poslopja.
Slovenija, Štajerska
Vogalna, nadstropna, baročna hiša iz leta 1885.
Slovenija, Štajerska
Niz nadstropnih hiš na Miklošičevem trgu v Ljutomeru 
Slovenija, Štajerska
Vhod v knjižnico Ljutomer
Slovenija, Štajerska
Hiša, ki izstopa v nizu hiš na Glavnem trgu je bila zgrajena okoli leta 1923. Ima visoko čelo v osrednji osi in nekaj secesijskega okrasja. 
Slovenija, Štajerska
Glavni trg v Ljutomeru. Kužno znamenje je iz leta 1729. Na visokem stebru stoji Brezmadežna, nižje stojita sv. Sebastjan in sv. Rok, ob katerem je kuža s kruhom. Za znamenjem je mestna hiša, sestavljena iz štirih nadstropnih hiš. Danes je trg zaprt za promet. Na fotografijah, ki niso tako stare, je videti okoli trga parkirišče, diagonalno čez trg pa je potekala prometna cesta. Na obeh straneh ceste so bile zelene površine. Škoda, da jih niso ohranili. Verjetno je lažje vzdrževati ploščad kot rastline. 😎
Slovenija, Štajerska
Hiša z razgibanim pročeljem in rizalitom na stranskih oseh je bila zgrajena leta 1892. V prvi osi ima širok prehod na dvorišče, v zadnji osi pa je vhod v zgradbo. V njej je bila posojilnica. 
Slovenija, Štajerska
Niz hiš na Glavnem trgu v Ljutomeru
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Hiša na Miklošičevem trgu. V njej je živel slavist Fran Miklošič s svojim bratom Ivanom
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča, bratoma Franu in Ivanu Miklošiču, na pročelju hiše na Miklošičevem trgu.
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Baročna cerkev s tremi ladjami in petimi oltarji
Slovenija, Štajerska
Doprsni kip slavista Frana Miklošiča (20. november 1813. Radomerščak pri Ljutomeru - 7. marec 1891. Dunaj) na visokem podstavku je delo kiparja Alojza Vodnika. Ustvaril ga je leta 1926. 
Slovenija, Štajerska
Kamniti baročni relief
Slovenija, Štajerska
Baročna kapela sv. Florjana ob ostanku obzidja iz leta 1736. 
Slovenija, Štajerska
Baročni oltar sv. Florjana v istoimenski kapeli ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika
Slovenija, Štajerska
Kamniti baročni relief vzidan na cerkveno obzidje
Slovenija, Štajerska
Cerkveno obzidje iz leta 1736. in dva čudovita baročna portala okrašena s kipi in reliefi
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Rožnega venca je iz leta 1737. Krasijo ga figure svetnikov, papežev in škofov. Oltarna slika je delo graškega slikarja Jožefa Tunnerja. Nastala je leta 1856.
Slovenija, Štajerska
Poslikan križno obokan strop s svetnicami v medaljonih.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Lurške Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica iz leta 1736
Slovenija, Štajerska
Baročni krstni kamen z baldahinom
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar sv. Janeza Krstnika je iz leta 1797. Izdelal ga je mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger. Oltarno sliko, Krst v Jordanu, je naslikal graški slikar Johann Beyer, leta 1856.
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča v prezbiteriju iz leta 1449. Spodnja plošča je iz leta 1596.  in je posvečena koroškemu deželnemu maršalu Reichardtu pl. Lichtensteinu.
Slovenija, Štajerska
Stene cerkve sv. Janeza Krstnika, je konec 19. stoletja poslikal Jakob Brollo, z motivi iz življenja sv. Janeza Krstnika. Leta 1901. je požar precej uničil freske. Na novo jih je poslikal slikar Franjo Horvat iz Gornje Radgone. Kiparsko okrašene konzole, ki podpirajo nosilna rebra stropa. Na desni je glava moškega z rogatim pokrivalom.
Slovenija, Štajerska
Orgle in poslikana korna ograja. Zadnja večerja
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Križa s Križanim, Marijo in Janezom
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Jožefa je iz leta 1717. Oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo slikarja Jožefa Digla iz Ljutomera. Nastala je leta 1756.
Slovenija, Štajerska
Poslikan križno obokan strop s svetniki v medaljonih. Stene prezbiterija je poslikal Anton Čeh z motivi iz življenja Janeza Krstnika, Kristusa, evangelistov in apostolov Petra in Pavla



Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Velika Nedelja




Vir:
voden ogled cerkve z umetnostnim zgodovinarjem
ljutomer.zupnija.info
Register NKD