Prikaz objav z oznako Ljubljana. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ljubljana. Pokaži vse objave

petek, 2. marec 2018

Svetišče na Poljanah s Plečnikovim pridihom

Začetki Svetišča na ljubljanskih Poljanah segajo v leto 1897, ko so jezuiti začeli graditi svojo večnamensko redovno hišo. Historicistično zgradbo je projektiral avstrijski arhitekt Rajmund Jablinger. V dobrih sto letih svojega obstoja je Svetišče bolj malo služilo svojemu namenu. Mogočno neoromansko cerkev so v grobem dokončali leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Tako so vanjo nastanili vojake, uporabljali so jo tudi kot vojaško skladišče. Kasneje so jo uporabljali kot mestno skladišče za živila. V notranjost so jih vozili kar z vozovi.
19. marca 1922. so cerkev blagoslovili in jo vrnili jezuitom. Nekaj let kasneje, 1925. naredi arhitekt Jože Plečnik načrt za Dom duhovnih vaj, ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Leta 1941. je Plečnik v cerkvi uredil tudi glavni oltar sv. Jožefa, katerega kip je ustvaril kipar Božo Pengov.
Če je kdo pomislil, da lahko svetišče končno postane Svetišče, se je zmotil. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj nacionalizirano. Mogočno cerkev uporabijo za filmski studio, kjer so posneli tudi mladinski film Kekec. Spomeniškemu varstvu se lahko zahvalimo, da je prezbiterij ohranjen v celoti. Takrat so oltarno steno zazidali in Plečnikov oltar je tako skrit počival več kot pol stoletja. Na žalost pa jim to ni uspelo za Plečnikovo valjasto prižnico. Izginila je neznano kam. Dom duhovnih vaj postane otroška klinika, nato porodnišnica. Takrat so dogradili prizidek in stolp za dvigalo, ob tem pa uničili del Plečnikove fasade. Po končani zdravstveni dejavnosti, nastanejo tu pisarne gradbenega podjetja.
Potem pa se je zgodil "Papež ma vas rad". Leta 1996. je prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II. Takratna oblast se je hotela čim bolj "izkazati". V celoti so prenovili svetišče, ki je končno postalo Svetišče in ga vrnili v uporabo cerkvi. Dom duhovnih vaj je postal Ignacijev dom duhovnosti. V pritličju je kapela, ki so jo uredili tudi z mozaiki, ki jih je daroval slikar in duhovnik ter Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.

Slovenija
Stranski portal cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Detajl stranskega portala. Lev drži dva kamnita stebra z izklesanima kapiteloma in vodoravno kamnito preklado.
Slovenija
Zunanja stran prezbiterija cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Markanten in mogočen zvonik, cerkve sv. Jožefa, visok dobrih 68 metrov, je viden daleč naokoli. Neoromansko cerkev so zgradili leta 1913. po načrtu arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja. 
Slovenija
Najstarejši del svetišča na Poljanah je rezidenca oziroma samostan, ki so ga postavili jezutiti leta 1897. Leta 1914. zgradijo mogočno cerkev, ki je v svoji zgodovini večkrat spremenila svojo namembnost. Zadnja pridobitev pa je Dom duhovnih vaj, zgrajen leta 1925. po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. 
Slovenija

Slovenija
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila skoraj dokončana leta 1914. Ker se je začela prva svetovna vojna pa prostor ni zaživel kot sakralno svetišče temveč so ga uporabili za namestitev avstrijskih vojakov, pozneje tudi kot skladišče. Jezuiti so dobili cerkev šele leta 1921 in jo naslednje leto prvič posvetili. 
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj so po drugi vojni nacionalizirali. V zgradbi so uredili porodnišnico. Z dozidavo stolpa za dvigalo so dodobra uničili Plečnikovo fasado
Slovenija
Detajl pročelja jezuitskega samostana, ki so ga zgradili leta 1897. 
Slovenija
Dvoriščna stran jezuitskega samostana
Slovenija
Del vhodnega portala v samostan in romanska bifora
Slovenija
Umetelno okovje na lesenih vratih s cvetličnim motivom
Slovenija
Luneta nad glavnim vhodom v cerkev s prizorom "Smrt sv. Jožefa"
Slovenija
Detajl glavnega portala. Bogato oblikovani kapiteli in letnici 1912 / 1913, ko so začeli graditi mogočno cerkev sv. Jožefa
Slovenija
Rozeta na pročelju cerkve, nad glavnim portalom
Slovenija
Razkošen glavni portal cerkve sv. Jožefa. Reliefi na zunanjem loku predstavljajo prizore iz življenja sv. Jožefa.
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Zvonik z romanskimi biforami. V višino meri 68,5 metra
Slovenija
Pilastri na zunanji strani so prekinjeni s strešicami
Slovenija
Razgibana stranska fasada cerkve
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Prezbiterij po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Oltar sv. Jožefa zaključujejo temne propileje, oltarna miza pa je postavljena na množico svetlih stebričkov. Kip sv. Jožefa je delo kiparja Boža Pengova.
Slovenija
Plečnikova stola v prezbiteriju
Slovenija
Notranjost cerkve je zelo asketska, da ne rečem pusta in dolgočasna. Nad korom je leseni kasetni strop. Enak je tudi v vhodni veži
Slovenija
Stranska niša
Slovenija
Stranska niša z doprsnim kipom papeža Janeza Pavla II.
Slovenija
Rdeče in zlato okrašen prezbiterij je pravo nasprotje cerkveni ladji. 
Slovenija
Obokan strop
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Pogled iz vhodne veže s kropilnikom proti prezbiteriju
Slovenija
Leseno razpelo s Križanim v vhodni veži
Slovenija
Lesena skulptura pred Ignacijevem domu duhovnosti
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj se danes imenuje Ignacijev dom duhovnosti. V vhodni veži, na desni strani je vhod v javno dostopno kapelo. Tabernakelj, monštranca in okras na ambonu je delo in darilo patra Marka Rupnika. 
Slovenija
Relief Križanega pred vhodom v kapelo


Povezano:

Iz Poljan na Ljubljanski grad




petek, 26. januar 2018

Iz Poljan na Ljubljanski grad

Pešpot na Ljubljanski grad sem pričela pri mogočnem Narodnem svetišču sv. Jožefa na Poljanah, ki stoji ob ulici Janeza Pavla II. Na današnji Streliški cesti 18 nas spominska tabla seznani, da je konec 18. stoletja, na tem mestu želel zgraditi družinsko hišo dramatik Anton Tomaž Linhart, rojen v Radovljici. V Literarnem atlasu Ljubljane lahko preberemo, da je tu uredil vrt in začel zidati hišo, vendar ga je prehitela smrt. Zapustil je ženo in dve hčerki. V istem atlasu sem zasledila, da je v sosednji hiši, na številki 20, nekaj časa živel pisatelj Ivan Cankar in njegov bratranec, umetnostni zgodovinar Izidor Cankar. Skoraj literarna četrt bi lahko rekli 😊
Od tu se lahko odpravimo na grad po bolj položni cesti ali po urejeni bližnjici. Ta nas pripelje do simpatične gotske kapelice iz leta 1916. Na drugi strani hriba, obrnjen proti botaničnem vrtu, so leta 2016. zasadili Grajski vinograd, ki premore kar 1050 vinskih trt bele in rdeče sorte. Ob njem je lepo urejena pešpot, tudi klopi ne manjkajo, ki vodi mimo Plečnikovih Šanc do mogočne srednjeveške graščine, ki jo vestno obnavljajo, tako da je ob vsakem obisku zaslediti kakšen nov detajl 🏰

Slovenija
Pogled na sakralno četrtna Poljanah, mogočna cerkev sv. Jožefa, Plečnikov Dom duhovnih vaj in sedež vatikanskega nuncija v Ljubljani.
Slovenija
Sprehajalna pot na Ljubljanski grad iz smeri Poljan in Streliške ulice.
Slovenija
Na pobočju grajskega griča stoji gotska kapelica zaprtega tipa s preddverjem in dvokapno streho
Slovenija
Gotska kapela s kipom Marije, je bil postavljena leta 1916. Letnica na hrbtni strani
Slovenija
Na obeh straneh kapelice je po eno manjše gotsko okno
Slovenija
Kamnita plošča na hrbtni strani kapele z letnico 1916
Slovenija
Kapela na prostem?
Slovenija
Pešpot oziroma sprehajalna pot ob grajskem vinogradu
Slovenija
Grajski vinograd so zasadili leta 2016, ko je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Na informativni tabli beremo, da so tu zasadili 1050 vinskih trt bele in rdeče sorte, belpin in rdečegrajec. 
Slovenija
Plečnikove Šance
Slovenija
Ljubljanski grad s srednjeveško zasnovo in dvorec pod njim


Slovenija
Bronasti spomenik kmečkim uporom, postavljen leta 1974, detajl. Avtor je kipar Stojan Batič
Slovenija
Rekonstrukcija vogalnega pomola na kamnitih konzolah
Slovenija
Štirje pomoli (eden je izpadel iz kadra), vsak na treh kamnitih konzolah
Slovenija
Gotski kamniti portal, nekdanji vhod v grad. Na vrhu je ohranjen del napisa A. E. I. O. U. , ki ni mišljen kot zapis slovenskih samoglasnikov 😎 Informativna tabla nam pove kaj črke pomenijo: Austriae est imperare orbi universo / Avstrija je poklicana vladati vesoljnemu svetu. Tako si je zamišljal cesar Friderik III. Habsburški, v drugi polovici 15. stoletja 😎
Slovenija
Sezona drsanja na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še kar traja 
Slovenija
Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja na Prešernovem trgu je zelo fotogenična. V samostanu, ki je ob njej pa se skriva čudovita frančiškanska knjižnica, ki jo občasno odprejo tudi za ogled. 
Slovenija
Ljubljana kot na dlani. Z Ljubljanskega gradu si jo lahko ogledamo z vseh strani 😍
Slovenija
Razgledna pot s precej ovinki a bolj položna od ostalih
Slovenija
Pešpot na Ljubljanski grad ali pa v obratno smer 😎


Podobno:

Pešpot ob reki Savi