Prikaz objav z oznako Krka. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Krka. Pokaži vse objave

sreda, 14. december 2016

Krška stolnica in samostan sv. Eme na avstrijskem Koroškem

Krka (Gurk) je majhna vasica na avstrijskem Koroškem. Obdana je z gozdovi in lepo naravo. Leži nedaleč stran od Vrbskega jezera, na polovici poti od Šentvida ob Glini proti Brežam. V tem mirnem in spokojnem kraju, je grofica Ema leta 1043. zgradila samostan, v katerega so se naselile benediktinke in cerkev, ki je danes župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja.
Cerkev hrani številne umetnine častitljive starosti. Od baročnega zlatega oltarja, zavidljivih dimenzij, starih fresk, kipov in poslikav pa do neprecenljive Škofovske kapele. Stolnica je edinstvena tudi po svoji kripti. V njej je sto, na gosto posejanih stebrov in grobnica sv. Eme (Hemme), ustanoviteljice krškega samostana.
Krška stolnica s samostanom je tudi končni cilj romarske poti sv. Eme (Hemme). Ena izmed točk na romarski poti je tudi gora sv. Heme v Podjuni.

Avstrija
Glavno pročelje krške stolnice z gotskim vhodom in dvema čebulnima zvonikoma

Avstrija
Dobrodošlica tudi v slovenskem jeziku
Avstrija
Glavni vhod v krško stolnico, v gotskem slogu in s čudovitimi vitraži. Danes za vstop v stolnico uporabljajo stranski vhod.

Avstrija
Leseni kip sv. Eme (Heme) in glavni vhod na samostansko dvorišče
Avstrija
Samostan v Krki (Gurk), na avstrijskem Koroškem, je dala zgraditi Ema. V njem je preživela zadnja leta svojega življenja.
Avstrija
Dva grba nad kamnitim samostanskim portalom. V samostanu je danes šola
Avstrija
Sv. Ema ali Hema, se je rodila okoli leta 973, domnevno v vasici Pilštanj na Kozjanskem. Umrla je leta 1045. v krškem samostanu, kjer je preživela svoja zadnja leta. Njena beatifikacija se je začela konec leta 1287, šele 5. januarja 1938. pa jo je papež Pij XI. razglasil za svetnico. 
Avstrija
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Krki na Koroškem. Križno obokan strop in prezbiterij z baročnim glavnim zlatim oltarjem
Avstrija
Baročna prižnica z baldahinom



Avstrija
Pred prezbiterijem stoji, iz svinca narejeni, Križev oltar in Pieta iz leta 1740, delo Rafaela Donnerja

Avstrija
Freska Marija z Detetom iz okoli leta 1380, v kripti krške stolnice. Ob njej sta Ema in grof Viljem, spodaj pa darovalca freske.

Avstrija
V kripti je grobnica sv. Eme (Heme)

Avstrija
Štukatura na stropu grobnice sv. Eme

Avstrija
Na stebrih, v kapeli sv. Eme, so tablice čudežev. Te opisujejo čudeže, ki so se zgodili na priprošnjo sv. Eme.

Avstrija
Krška stolnica je znamenita in edinstvena tudi po svoji kripti. Kripta stoterih stebrov

Avstrija
Orgle so iz leta 1781

Avstrija
Barvni leseni reliefi, prizori iz življenja sv. Eme. Šest jih je
Avstrija
Detajl baročnih kornih klopi v prezbiteriju

Avstrija

Avstrija

Avstrija
Monumentalni glavni, tako imenovani zlati oltar. Baročni oltar so izdelovali od leta 1626 do 1632. V središču oltarja je Marija, obdana z žarki in angeli. Pod njo so apostoli, na dnu oltarja pa štirje evangelisti. Nad njimi so štirje cerkveni učitelji: Ambrož, Gregor, Avguštin in Hieronim. V levi oltarni niši je cesar Henrik II, v desni niši pa grof Viljem, mož sv. Eme. 

Avstrija
Detajl krstilnice

Avstrija
Spovednica je okrašena z intarzijo

Avstrija
Kamniti gotski portal vodi v zakristijo in v trgovinico s spominki

Avstrija
Trkalo, detajl železnih vrat, ki vodijo v zakristijo

Avstrija
Kapela Kristusove smrtne groze. Stoji na pokopališču, ob krški stolnici. Prvotno je bila tu kostnica, prvič omenjena že leta 1275. V 15. stoletju so jo preuredili v kapelo
Avstrija
Krška stolnica in samostan sta obdana z obzidjem. Na vogalih so obrambni stolpi



Avstrija
Vodnjak na trgu pred stolnico je novejšega datuma. Postavili so ga leta 1988, ko so urejali trg. Na dveh klesanih ploščah sedi žabji kralj in pljuva vodo 😊
Avstrija
Obrambni zid in pročelje prečne ladje krške stolnice
Avstrija
Dobro ohranjena stara kapela s stožčasto streho, krito s skrilavci


Povezano:


1. Gospa Sveta

2. Krnski grad

3. Šentvid ob Glini

4. Škofovska kapela v krški stolnici


5. Breže - Friesach

5. Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah







Vir:
voden ogled
Stolnica v Krki, p. Waldemar Posch, Samozaložba: Stolni kustodiat Krka, Koroška, 1985

sobota, 10. december 2016

Škofovska kapela v Krški stolnici

V Krški stolnici, na Avstrijskem Koroškem, se nahaja edinstven dragulj iz začetka 13. stoletja. To je Škofovska kapela. Skrita je med dvema mogočnima zvonikoma, do nje pa se lahko povzpnemo po zavitih, kamnitih stopnicah. Sprva je bila s hodnikom povezana z nekdanjo kapiteljsko hišo, imela je oltar in skozi čudoviti romanski trifori tudi pogled v cerkev. Leta 1781, ko so v cerkvi postavljali orgle so oltar odstranili, z orglami pa zaprli pogled v notranjost cerkve.
Škofovska kapela je dolga 11,40 m in široka 8,45 m. Z lokom je razdeljena na dva dela in bogato poslikana. Kar nekaj poslikav se je v požarih uničili, toda še vedno jih je veliko ostalo. Nad nekdanjim oltarjem dominira Marija na Salomonovem prestolu, ob njej so figure, ki predstavljajo njene kreposti. Nad njo je križno obokan strop poslikan s svetopisemskimi prizori o Evi in Adamu. V drugi polovici kapele je križni strop poslikan z apostoli, ki po trije stojijo nad mestnimi vrati. Pod mestom so na eni strani medaljoni s svetniki, na drugi strani pa so upodobljene svetnice. Velja omeniti, da je tudi tlakovanje kapele še prvotno, to je iz leta 1200. Prav tako je prvoten tudi okrogli vitraž.
Krka - Gurk, Avstrijska Koroška
Poznoromanske poslikave iz leta 1263. v škofovski kapeli. Marija na Salomonovem prestolu. Ob njej sta alegorični figuri Ljubezen in Čistost. Na vsaki strani prestola je po troje likov, ki predstavljajo Marijine kreposti.
V srednji niši je bil prvotno oltar, ki so ga leta 1781. odstranili in zazidali. Na drugo stran so namestili orgle in tako kapela ni imela več pogleda v cerkev. 
Napis nad nekdanjim oltarjem: "Veličastno žari prestol velikega Kralja in Jagnjeta"
Romanska trifora z dvojnima stebroma
Osrednja freska nad nekdanjim oltarjem je Marija na Salamonovem prestolu. Ob njem sta dva leva, kot simbol vladarske moči.

Križno obokan strop nad nekdanjim oltarjem pripoveduje svetopisemsko zgodbo o Evi in Adamu.
Škofovska kapela

Medaljoni s svetniki 
Drugi obokan strop prikazuje mesto v vsej svoji lepoti. Nad mestnimi vrati so naslikani apostoli. Po trije v vsaki četrtini stropa. Škofovsko kapelo deli na dva dela, prav tako bogato poslikan, lok na dveh nizkih stebrih. Na visokih stebrih so nenavadne živali, v središču pa se nahaja Božje Jagnje.
Škofovska kapela je bila namenjena škofom in njihovim povabljencem. S hodnikom je bila povezana z nekdanjo kapiteljsko hišo. Danes lahko pridemo vanjo po ozkih, zavitih, kamnitih stopnicah. Trud je poplačan 😊
Veliko fresk in poslikav je tekom stoletij izginilo.  Ohranilo pa se je izbočeno okrasje
Odlično ohranjen, še prvotni, vitraž v rozeti škofovske kapele. Datira v leto okoli 1270. Snemanje s križa. 
Pas medaljonov s svetnicami
Zelo dobro ohranjene freske iz 13. stoletja


Povezano:

2. Krnski grad

3. Šentvid ob Glini


5. Breže - Friesach



Vir: voden ogled
Stolnica v Krki, p. Waldemar Posch, Samozaložba: Stolni kustodiat Krka, Koroška, 1985



nedelja, 22. maj 2016

Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Kostanjevica na Krki, je edino slovensko mesto, ki leži na otoku. Na otok vodita dva glavna, lesena mostova, kasneje so na sredini otoka postavili še dva stranska, ki povezujeta otok z novejšim delom mesta pa tudi s travniki in polji onkraj Krke.
Mestne hiše, vile in gospodarska poslopja so nanizani ob dveh glavnih in vzporednih ulicah. Ulica talcev in Oražnova ulica, nekoč Veliki in Mali plac. Na severni strani otoka stoji najstarejša stavba v Kostanjevici na Krki. To je cerkev sv. Jakoba, ki sega v začetek 13. stoletja. Na južni strani je še ena, manjša, cerkev sv. Miklavža.
Po obeh ulicah se lahko krožno sprehodimo in občudujemo profano in sakralno dediščino mesta
Slovenija, Dolenjska
Idilična narava ob reki Krki, na Dolenjskem
Slovenija, Dolenjska
Kostanjevica na Krki je majhno mesto na otoku. S kopnim jo povezujejo čudoviti leseni mostovi.
Slovenija, Dolenjska
Kolo zaigrajmo ... Ples dreves in Forma vive. Skulptura se imenuje "Drevesni krog za Brigito" in je delo, v Švici rojenega umetnika, z imenom, Heiner Richner. Skulptura je bila ustvarjena leta 1984. Drevesa so zasadili kasneje, tako je dobila Brigita še večji poklon narave. Čeprav ne vemo za katero Brigito gre :) (vir: galerija-bj.si)
Slovenija, Dolenjska
Župnijska cerkev sv. Jakoba je častitljive starosti. Postavili so jo grofje Spanheimski, na začetku 13. stoletja.
Slovenija, Dolenjska
Sprva romanska cerkev sv. Jakoba. je skozi stoletja spreminjala svoj slog on danes najdemo v njej baročne oltarje in poslikave pa tudi elemente gotike.
Slovenija, Dolenjska
O romanskih temeljih cerkve sv. Jakoba, priča stranski, kamniti vhodni portal, ki je bil zgrajen na začetku 13. stoletja. Freska prikazuje Kristusa v sarkofagu, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Ocenjujejo, da je bila narejena v začetku 15. stoletja.
Slovenija, Dolenjska
Bogato izklesan glavni vhodni portal v cerkev sv. Jakoba
Slovenija, Dolenjska
Leseni kip sv. Jakoba, stoji pred glavnim vhodom v cerkev
Slovenija, Dolenjska

Slovenija, Dolenjska
Baročni, glavni oltar, je imel na sredini kip sv. Jakoba, danes je tu Brezmadežna. Ob njej sta kipa sv. Petra in Pavla.
Slovenija, Dolenjska
Freska v ladji je bila naslikana v prvi polovici 20. stoletja
Slovenija, Dolenjska
Zadnja večerja, freska v prezbiteriju
Dolenjska, Slovenija
Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja iz sredine 18. stoletja. Sprva je stal v samostanski cerkvi. Ko so leta 1786. samostan razpustili, so oltar prenesli v cerkev sv. Jakoba
Slovenija, Dolenjska
Tudi drugi stranski oltar, posvečen Antonu Padovanskemu, je sprva stal v samostanski cerkvi.
Slovenija, Dolenjska
Zanimiva namestitev orgel, ki stojijo na zunanji strani korne ograje
Slovenija, Dolenjska
Del reliefnega Križevega pota
Slovenija, Dolenjska
V stranski kapeli stoji črni oltar sv. Antona Puščavnika. iz 17. stoletja. Ob njem stojita sv. Bernard in sv. Frančišek Asiški
Slovenija, Dolenjska
Kostanjevica na Krki, je dobila mestne pravice že leta 1252. Simpatično mestece na otoku, ima danes dve glavni ulici, ob katerih so nanizane hiše in gospodarska poslopja. Precej hiš je lepo obnovljenih in vzdrževanih, kar nekaj jih na polepšanje še čaka
pasma
Na pločniku sem srečala zelo hudo sprehajalko, pasme pitbull. Po nekaj prijaznih besedah, je bila kužika že v položaju "čohaj me". Toliko o hudih pasmah :) 
Slovenija, Dolenjska
Ulica talcev, nekoč Veliki plac. Tu je javni vodnjak, kapelica Matere Božje, v zeleni hiši je bila nekoč kovačnica, lepo obnovljena, enonadstropna hiša pa je Ivina hiša, največja meščanska hiša na otoku, v kateri je danes hostel
Slovenija, Dolenjska
Detajl Ivine hiše, z bogato reliefno dekoracijo, ki je bila zgrajena leta 1878. kot vila Castanea. V njej je bila nekoč gostilna, danes pa je tu hostel.
Slovenija, Dolenjska
Urbanistično zasnovo Kostanjevice na Krki tvorita dve vzporedni ulici, Ulica talcev, nekdaj Veliki plac in Oražnova ulica, nekdaj Mali plac. 
Dolenjska, Slovenija
Hiša na Ulici talcev 8, je rojstna hiša Jožeta Gorjupa. Bil je slikar, kipar in grafik. Njegova dela si lahko ogledamo na stalni razstavi v galeriji Božidarja Jakca, v nekdanjem cistercijanskem samostanu. 
Slovenija, Dolenjska
Na vsaki strani Kostanjevice na Krki, stoji leseni most in cerkev. Na južni strani otoka stoji manjša cerkev sv. Miklavža, ki jo pisni viri prvič omenjajo davnega leta 1581. 
Slovenija, Dolenjska
Dvoriščna stran hiše z arkadnima hodnikoma. Hiša stoji na današnji Oražnovi ulici in je rojstna hiša dr. Ivana Oražna, zdravnika in dobrotnika. V Ljubljani ga poznamo po Oražnovem domu, ki stoji na Wolfovi ulici. Čudovito baročno palačo, je dr. Ivan Oražen podaril Medicinski fakulteti, v njej je danes dom študentov medicine.
Slovenija, Dolenjska
Pred rojstno hišo, stoji na visokem kamnitem podstavku, kip glave dr. Ivana Oražna, delo kiparja Staneta Jarma, ki smo ga spoznali na izletu v Kočevje.
Slovenija, Dolenjska
Fontana na Oražnovi ulici, pred nekdanjim dvorcem, danes je tu Lamutov salon
Slovenija, Dolenjska
Kostanjeviški dvorec, v obliki črke L. Najstarejši trakt, stoji vzporedno z reko Krko in sega v 16. stoletje. Leta 1667. so dvorec kupili cistercijanci, ki so, v 18. stoletju, dozidali krajši trakt in kapelo sv. Ane. Po ukinitvi samostana, je leta 1793. dvorec kupila mestna občina. V njem so uredili župnišče in šolo. Leta 1958. so v krajšem traktu uredili Lamutov likovni salon, ki obstaja še danes.
Slovenija, Dolenjska
Zanimivi kostanjeviški portali
Slovenija, Dolenjska
Niz pritličnih hiš ob Oražnovi ulici
Slovenija, Dolenjska
Nemški ovčar, lušten in prijazen, a v prvi vrsti čuvaj dvorišča in hiše
Slovenija, Dolenjska

Slovenija, Dolenjska
Leseni Tercijalski most, je izdelan iz lesa nekdanje tovorne žičnice. To so, po drugi svetovni vojni, odpeljali v Bosno. Še dobro, da so vsaj les pustili. Most stoji na sredini otoka in Oražnovo ulico povezuje z novejšim delom Kostanjevice.
Slovenija, Dolenjska
Hiše, ki so bile ob Krki, so imele svoja brodišča, lasten privez za čoln. Tisti, ki so bili v notranjosti otoka, so brodišča uporabljali po dogovoru. 
Kostanjevica na Krki
Jasmin, dišeči grm krasi kostanjeviške vrtove
Slovenija, Dolenjska
Ena redkih vil, v Kostanjevici na Krki, je Bertollijeva hiša s secesijskim okrasjem. Vilo je postavil domačin s furlanskimi koreninami, Vincenc Bertoli, leta 1906. Lepotica je trenutno v bolj žalostnem stanju. Lepo bi bilo, če bi lepotico strokovno obnovili in ji povrnili nekdanji sijaj, ampak, saj vem, denar :(


Povezano:


Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev in Forma viva
 

Vir: voden ogled mesta
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2015, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 218
Zloženka, Kostanjevica na Krki, mesto na otoku, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine