Prikaz objav z oznako Josef Ressel. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Josef Ressel. Pokaži vse objave

sreda, 29. oktober 2014

Navje, spominski park znamenitih Slovencev

Znamenitosti Ljubljane: Navje, pokopališče in spominski park znanih in znamenitih Slovencev, je uredil arhitekt Jože Plečnik. Današnje Navje je del ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu, ki je stalo na mestu današnjega Gospodarskega razstavišča in Plečnikovega semenišča, danes Pionirski dom.

Glavni vhod na pokopališče Navje, ob Vilharjevi ulici

Grob Plečnikovih staršev. Andrej (1835-1891)in Helena (1831-1899) Plečnik, sta bila pokopana na tem mestu, ko je bilo tu še pokopališče pri Sv. Krištofu. Obelisk je iz nabrežinskega apnenca.
Odtočna cev na strehi arkad, se zaključi z ljubljanskim zmajčkom

Valentin Vodnik (1758-1819). Spomenik, v obliki žlebljenega stebra, iz črnega lesnobrdskega apnenca, so postavili Vodnikovi prijatelji. Leta 1839. ko so spomenik popravljali pa so mu dodali še Jonski kapitel.
Josip Jurčič, slovenski pisatelj, dramatik in časnikar (1844. Muljava - 1881. Ljubljana)

Matija Čop, literarni zgodovinar, teoretik, kritik in dober prijatelj Franceta Prešerna (1797. Žirovnica -1835. Ljubljana). Spomenik na Navju, je imel na stebru sovo, ob vznožju pa odprto knjigo, simbola modrosti in učenosti. Danes ju ni več, ostal je samo odrezan steber in pozlačena bršljanova vejica.

Emil Korytko je bil etnograf, rojen v Lvovu leta 1813, umrl je v Ljubljani leta 1839. V Ljubljano je bil izgnan, tu pa se je spoprijateljil s Francetom Prešernom, ki ga je učil slovensko, Korytko pa Prešerna poljsko. Kot etnograf je zbiral slovenske ljudske pesmi. Na njegovem spomeniku so Prešernovi verzi. (wikipedija)

Fran Maselj Podlimbarski (1852-1917) slovenski pisatelj in častnik. 
Nagrobna plošča Karoline pl. Bleiweis (1812-1899). Dunajčanka in žena slovenskega veterinarja in politika Janeza Bleiweisa. Ko je študiral na Dunaju, je stanoval pri njeni družini

Nagrobnik Czernyjevih.
Ivan Grohar, slovenski slikar, impresionist (1867. Sorica - 1911. Ljubljana)

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, zgodovinar, preroditelj (1756. Radovljica - 1795. Ljubljana)
Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, gozdar ( 1793. Chrudim, Češka - 1857. Ljubljana)

Janez Bleiweis, doktor medicine in veterinar pa tudi pomemben slovenski politik (1808-1881)

Arkade na Navju, kjer so spomeniki in nagrobne plošče številnih znanih in pomembnih Slovencev.

Nagrobnik družine Blaznik. Jožef Blaznik, tiskar in založnik (1800. Idrija - 1872. Ljubljana)
Marija Pleiveiss, avtorica prve slovenske kuharske knjige. Bila je tretja žena Valentina Pleiweisa, očeta Janeza Bleiweisa
Zanimiv nagrobnik, ki je bil postavljen za barona Ludovika Ahila MacNevena, potomca irske plemiške družine (1795. Praga - 1873. Ljubljana). Poročen je bil s hčerko ljubljanskega župana, Viktorijo Eleonoro baronico Codelli. Na nagrobniku je družinski grb. Na levi strani stoji grajski stolp na njem pa lovski pes. Na desni je jeruzalemski križ

Štirje visoki kamniti stebri na ljubljanskem Navju so bili nekoč del vhodnega portala Glasbene matice na Vegovi ulici


Navje, pokopališče znanih in pomembnih Slovencev, zaključujejo Plečnikovi stebri.
Vir: Ljubljansko Navje, Milena Piškur, Sonja Žitko

DZS, 1997


sobota, 25. januar 2014

Ljubljana, 25. januar 2014

Po včerajšnjem prvem snežnem dnevu, se je danes Ljubljana kopala v soncu. Da je bil sončen dan še lepši pa so poskrbeli naši športniki: Peter Prevc, prvi v Saporu in prevzem rumene majice, Tina Maze pa prva na smuku v Cortini. Če omenim samo dva izmed mnogih, ki so nas danes razveselili. Na sonce v gospodarstvu bomo še malce počakali.

Današnja, sončna foto zgodba me je popeljala od Plečnikove Stare tehnike, mimo Cesarske obrtne šole pa vse do Karlovških vrat in srednjeveške Rožne ulice, kjer je nekoč France Prešeren spesnil Sonetni venec.

Prva stavba nove slovenske univerze je bila Stara tehnika. Postavili so jo leta 1921 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Stoji ob današnji Aškerčevi cesti. Kip nad vhodnim portalom je kip Genija, kipar Ivan Zajec

Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka

Cesarska obrtna šola, danes bolj znana kot Aškerčeva gimnazija, je bila dograjena leta 1911.

Glavni vhod v Emono, ki letos slavi 2000. let od nastanka.



Vhodni portal Fakultete za kemijo

Rimska kloaka, kanalizacija je iz tega dela Emone odvajala odplake vse do Ljubljanice.

Ljubljanske Križanke, na vogalu kip Antona Aškerca

Križevniška soteska, srednjeveška ulica ob Križankah

Plečnikov vhod v stari del Fakultete za arhitekturo

Vrtni paviljon ob Zoisovi palači je delček velikega Zoisovega parka, ki je segal čez današnjo Zoisovo cesto.

Vila na Gallusovem nabrežju

Hiša na Rožni ulici 5 ima na pročelju tablo, ki nas opozarja, da je v njej France Prešeren spesnil tudi Sonetni venec

Kovinski križ, ki je sto let stal na vrhu zvonika cerkve sv. Jakoba.

Levstikov trg z Marijinim znamenjem ob cerkvi sv. Jakoba. Zadaj Karlovška vrata in Rožna ulica