Prikaz objav z oznako Jožef Lerchinger. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Jožef Lerchinger. Pokaži vse objave

sreda, 26. maj 2021

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Poleg Bistriškega gradu smo si v Slovenski Bistrici ogledali še dve baročni cerkvi. Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na manjši vzpetini, imenovani Jožefov hrib, od koder je lep pogled na mesto. Nekoč so jo množično obiskovali romarji, danes pa tudi ljubitelji umetnosti pridemo na svoj račun, ob ogledu čudovitih baročnih oltarjev, kipov in slik. Veliki oltar je leta 1756. zasnoval mariborski rezbar Jožef Straub, dokončal pa njegov brat Filip Jakob Straub. Tudi oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo pomembnega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Cerkev ima štiri baročne stranske oltarje, ki so nastali med leti 1769. do 1774. Ustvaril jih je baročni kipar Janez Jurij Mersi (1725.-1788.) Sredi 18. stoletja se je preselil iz Rogatca v Slovenj Gradec. Živel je v hiši, ki še danes stoji, na Glavnem trgu 37. Vse štiri oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Janeza Andreja Straussa (1721.-1783.) prav tako iz Slovenj Gradca. Cerkev sv. Jožefa so zgradili sredi 18. stoletja po načrtih mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja.

Župnijska cerkev sv. Jerneja po baročni opremi in lepoti prav nič ne zaostaja za zgoraj omenjeno cerkev. Je malo večja, temu primerno ima več oltarjev, kar sedem jih je. Krasi jo bogata baročna oprema iz druge polovice 18. stoletja. Skoraj v celoti jo je opremil mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika sv. Jerneja na velikem oltarju je delo znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Kremserschmidta (Martin Johann Schmidt iz Kremsa 1718.-1801.)

Obe baročni cerkvi sta danes del romarsko pohodniške poti, ki so jo poimenovali Jernejeva pot. Krožna pohodna pot združuje pet cerkva, ki stojijo na območju župnije Slovenska Bistrica. Dolga je približno dvanajst kilometrov. Začne in konča se pri župnijski cerkvi sv. Jerneja.

Slovenija, Štajerska
Glavni oltar iz leta 1756. je ustvaril mariborski kipar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika prikazuje Jožefovo smrt in je delo še enega velikana baročne umetnosti, slikarja Valentina Metzingerja, ki se je rodil v Franciji, kar nekaj let pa je živel v Ljubljani, na Gornjem trgu.

Slovenija, Štajerska
Stranski Marijin oltar je iz leta 1760. Slovenski kipar Janez Jurij Mersi /1725. Rogatec - 1788. Slovenj Gradec) Na oltarju sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda. Oltarna slika prikazuje Marijo, ki daje pas svetnici in dvema svetnikoma. Slikar Janez Andrej Strauss (Slovenj Gradec 1721. - 1783.)

Slovenija, Štajerska
Prižnica je starejša kot cerkev, iz začetka 18. stoletja. Prinesli so jo iz župnijske cerkve sv. Jerneja

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Blaža

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Vincencija Ferrera.

Slovenija, Štajerska
Kapela, poslikan obok

Slovenija, Štajerska
Pogled na Slovensko Bistrico z Jožefovega hriba

Slovenija, Štajerska
Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na Jožefovem hribu, to je manjša vzpetina nad Slovensko Bistrico

Slovenija, Štajerska
Kamnoseški okras na stranskem portalu

Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar sv. Jerneja. Avtor oltarne slike je baročni slikar Martin Johann Schmidt - Kremser-schmidt (1718.-1801.)

Slovenija, Štajerska
Baročna poslikava kupole v prezbiteriju.

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Janeza Nepomuka. Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici ima poleg glavnega oltarja še šest stranskih. 

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Boštjana. Bogata baročna oprema cerkve sv. Jerneja je v glavnem iz druge polovice 18. stoletja in je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja (1735.-1797.)

Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je delo kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja. Krasijo jo reliefi in svetnice. Na strehi prižnice vidimo personifikacijo treh kreposti. Na sredini Vera, desno s srcem Ljubezen in Upanje s sidrom. 

Slovenija, Štajerska
Kupola kapele poslikana s svetniki 

Slovenija, Štajerska
Orgle v cerkvi sv. Jerneja so iz leta 1715. Izdelane so v graški delavnici. Leta 1782. so jih povečali

Slovenija, Štajerska
Stranski oltar rožnovenske Matere Božje 

Slovenija, Štajerska
Obok baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja. Freska Poveličanje sv. Frančiška Ksaverja je delo graškega slikarja Karla Filipa Laubmanna. 

Slovenija, Štajerska
Baročna kapela s poslikavo graškega slikarja iz prve polovice 18. stoletja.

Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Družinski nagrobnik z družinskimi člani in z nenavadno upodobitvijo Kristusa na vrhu 

Slovenija, Štajerska
Sv. Jožef z Jezuščkom

Slovenija, Štajerska
Bogata baročna poslikava kapele sv. Frančiška Ksaverja. Vse razen tabernaklja je naslikano na steno. Poslikava je delo graškega slikarja Filipa Karla Laubmanna iz leta 1738.

Slovenija, Štajerska
Baročna krstilnica in del Križanega 

Slovenija, Štajerska
Del nagrobnika 

Slovenija, Štajerska
Nekoč župnišče, danes vrtec 

Slovenija, Štajerska
Anton Martin Slomšek, spomenik pri župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici. Avtor skulptur je kipar Ivan Sojč (1879-1951).

Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici je bila zgrajena v začetku 18. stoletja. Končno podobo, kot jo lahko vidimo danes, je dobila leta 1904, ko so končali z obnovo.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Jesovec

Slovenska Bistrica - Bistriški grad


Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
informacijske table v obeh cerkvah




četrtek, 5. december 2019

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Petrovče so naselje na Štajerskem, ki leži med Žalcem in Celjem. V središču naselja stoji ena od mlajših bazilik na Slovenskem, bazilika Marijinega obiskanja. Nekdaj romarsko cerkev, je v baziliko povišal papež Janez Pavel II. 7. februarja 1984. Na mestu današnje bazilike je konec 14. stoletja stala cerkev, približno enakih dimenzij, ki so jo dali postaviti Celjski grofje.

Današnja baročna bazilika je prava mala umetnostna galerija, vredna obiska. Ima eno ladjo, na vsaki strani po štiri kapele, s šestimi stranskimi oltarji. V dveh kapelah ni oltarjev, v eni od njih pa stoji krasen lesen, poslikan, renesančni oltar iz leta 1605. in je najstarejši tovrstni oltar na Slovenskem.

Prezbiterij krasi veliki zlati oltar, neznanega mojstra oziroma umetnika, izdelan konec 18. stoletja. V središču je Marija s krono, v eni roki drži žezlo, v drugi pa dete. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Banjasti obok prezbiterija je konec 18. stoletja, s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski baročni slikar iz Rogatca, Anton Jožef Lerchinger (1720-1787).

Cerkveno ladjo in kapele je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834-1918). V pastelnih barvah je upodobil Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. Slike so različnih oblik, obdane z okvirji in štukaturami ter rastlinskimi motivi. Na vseh slikah, v tem obsežnem delu, prevladujejo prizori veselih dogodkov. Tudi Križev pot je delo istega slikarja, nastal je leta 1870.

Velika znamenitost kraja so tudi Petrovški križi. Skupina treh kipov svetnikov z angeli, je nastala med leti 1760. do 1770. izpod rok kiparja Vida Koenigerja, ki je s kipi okrasil tudi bližnji dvorec Novo Celje. Petrovški križi so trenutno v restavriranju.

Baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah od leta 1965. upravljajo dominikanci.

Slovenija, Štajerska
Detajl glavnega oltarja. Kip Marije z detetom obkrožajo angeli. Oltar je bil izdelan konec 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Petrovški križi je skupina treh kamnitih kipov v naravni velikosti, ki jih je ustvaril graški kipar Vid Koeniger, med leti 1760. do 1770. Petrovški križi so prvotno stali na začetku vasi. Po drugi svetovni vojni so jih prestavili h cerkvi. Predstavljajo sv. Vincencija Ferrerija, sv. Janeza in sv. Pavla. Kipi so trenutno v restavriranju.
Slovenija, Štajerska
Glavni vhod v baziliko Marijinega obiskanja v Petrovčah
Slovenija, Štajerska
Zlati baročni veliki oltar v prezbiteriju. V središču je kip Marije s krono, žezlom in Jezuščkom. Ob njej sta kipa njenih staršev, sv. Ana in sv. Joahim. Čudoviti oltar je nastal konec 18. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Banjasto obokan strop prezbiterija je razdeljen na tri dele in poslikan s prizori iz Marijinega življenja. Konec 18. stoletja ga je poslikal slovenski baročni slikar, Jožef Anton Lerchinger
Slovenija, Štajerska
Nekoč romarska cerkev, od leta 1984. pa bazilika Marijinega obiskanja ima eno ladjo, ob straneh pa na vsaki strani po štiri kapele s šestimi stranskimi oltarji. 
Slovenija, Štajerska
Tri stranske kapele z oltarji in cerkvene klopi. Skoraj vsa oprema cerkve je baročna iz 17. in 18. stoletja
Slovenija, Štajerska
Ladjo in kapele bazilike Marijinega obiskanja v Petrovčah, je leta 1875. poslikal furlanski slikar Jakob Brollo (Humin 1834-1918).
Slovenija, Štajerska
Baročni stranski oltar sv. Jožefa je nastal v 19. stoletju. Ob njem sta kipa sv. Simona in sv. Filipa
Slovenija, Štajerska
Freske Jakoba Brolla prikazujejo Marijino življenje in Jezusovo otroštvo. 
Slovenija, Štajerska
Kor z orgelsko omaro v kateri so stale orgle iz leta 1796. italijanskega mojstra Gaetana Callide. 
Slovenija, Štajerska
Biser, nastal leta 1605. Plainerjev leseni oltar. V središču oltarja je lesen, renesančni kip sv. Janeza Nepomuka. Na stranskih krilih so naslikani prizori iz Marijinega življenja. Vrh oltarja zaključuje sv. Trojica. Ta del je nastal sredi 18. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Jakob Brollo je naslikal prizore v pastelnih barvah, slike so v okvirjih različnih oblik, ki jih obdajajo rastlinski motivi in štukature.
Slovenija, Štajerska
V spomin na grozote v prvi svetovni vojni
Slovenija, Štajerska
Detajl Plainerjevega oltarja iz leta 1605. Poklon svetih Treh kraljev
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar s sliko sv. Janeza in sv. Pavla. Ob strani sta kipa sv. Neže in sv. Polone
Slovenija, Štajerska
Jakob Brollo je slikal po predlogah in samostojno. Freske v baziliki Marijinega obiskanja  prikazujejo večinoma vesele dogodke.
Slovenija, Štajerska
Slika Jakoba Brolla iz leta 1875. na kateri je upodobil tudi petrovško romarsko cerkev
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Križev pot, Jakob Brollo, 1870.
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar s sliko na kateri je slikar Jožef Gotzel leta 1803. upodobil sv. Florjana in sv. Martina. 
Slovenija, Štajerska
Furlanski slikar Jakob Brollo je slikal evangelijske motive, zelo močan je bil v figuraliki.
Slovenija, Štajerska
Oltar sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija. Ob njem sta kipa sv. Andreja in sv. Matije
Slovenija, Štajerska
Jakob Brollo, Poklon Svetih treh kraljev
Slovenija, Štajerska
Kot piše na spominski plošči, je leta 1984. papež Janez Pavel II, cerkev Marijinega obiskanja povišal v baziliko.
Slovenija, Štajerska
Detajl nagrobne plošče z viteškim oklepom
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča barona Franca Miglia, ki je umrl leta 1752. in je pokopan pod prezbiterijem bazilike v Petrovčah. 
Slovenija, Štajerska
Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah je dobila baročno podobo v drugi polovici 18. stoletja. Pred njo je na tem mestu stala cerkev, ki so jo dali zgraditi Celjski grofje.
Slovenija, Štajerska
Župnišče in mežnarija
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša z dvokapno streho in mansardo. Najverjetneje iz začetka 20.stoletja. V pritličju ima poslovni prostor z lesenimi vratnimi in izložbenimi okvirji ter železno zaščito. 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju





Vir: voden ogled
zupnija-petrovce.rks.si