Prikaz objav z oznako Jože Plečnik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Jože Plečnik. Pokaži vse objave

ponedeljek, 12. avgust 2019

Lepota poslikanih lesenih stropov

Na potepanju po naši lepi Notranjski, smo obiskali tri majhne cerkvice, ki za svojimi zidovi varujejo velike umetnine. Gre za čudovite, poslikane lesene kasetne strope, ki so nastali v 17. in 18. stoletju. Kako je to videti, najlepše pokažejo fotografije.

Najprej smo si ogledali cerkev sv. Vida v vasi Martinjak, ki spada v občino Cerknica. Prvič se omenja leta 1526. Poslikani strop je iz leta 1621. Stoji v kotanji ob cesti, pod njo pa izvira zdravilni studenec sv. Vida. Tik pred drugo svetovno vojno je cerkev dobila zanimiv, kamniti zvonik, ki so ga izdelali po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Janeza Valentinčiča.

Pot nas je peljala naprej do vasice Nadlesk in cerkve sv. Jedrti. Ta stoji na manjši vzpetini, tako kot se za cerkev spodobi. Zgradili naj bi jo že v 14. stoletju ali celo 13. V 13. stoletje so umestili leseno glavo Janeza Krstnika, ki so jo našli tu. Poslikan leseni strop je iz leta 1723. Cerkev krasijo trije zlati oltarji in stenske freske, ki jih je ustvaril slikar Tomaž iz Senja, leta 1511.

Tretja lepotica s poslikanim lesenim stropom iz leta 1693. pa nas je čakala na Bloški Polici. To je cerkev sv. Vincencija. Prvič se omenja na začetku 16. stoletja. Tudi ta cerkvica se ponaša z zlatimi oltarji. Vse tri pa so biseri slovenske sakralne dediščine.

Slovenija, Notranjska
Zvonik ob cerkvi sv. Vida v Martinjaku so gradili med leti 1936-1938, po načrtih dveh slovenskih arhitektov, Jožeta Plečnika in Janeza Valentinčiča. 
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Vida, v Martinjaku (občina Cerknica), je bila prvič omenjena leta 1526. Današnja zunanjost cerkve je iz 17. stoletja. Nad glavnim vhodom je zvonik na preslico.
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Vida v Martinjaku, krasi lesen kasetiran in poslikan strop iz leta 1621. Obnovili so ga leta 2007. Na sredini stropa je podoba sv. Vida, ki se kuha v kotlu. Ostale kasete, ki so omejene z okvirjem krasijo različne rozete.
Slovenija, Notranjska
Leseni kasetni strop, na obeh daljših stranicah sega tudi na cerkveno steno. Ločujejo ju ozke in dolge kasete poslikane z rozetami in rastlinskimi motivi. Na desni zgoraj je podoba sv. Jerneja s knjigo in nožem. Kaseta pod njim prikazuje ptico spoznanja. Nad sliko ptice, ki se drži za nos je napis: Anna tiza alle gos primi vsak sebe (s)a nos. Kar pomeni, da preden obsodiš dejanja drugega, presodi sebe in svoja dejanja. 
Slovenija, Notranjska
Nasproti sv. Jerneja je podoba sv. Helene s križem, pod njo pa pelikan z mladiči.
Slovenija, Notranjska
Zvezdasto-rebrasto obokan strop prezbiterija krasijo tudi sklepniki v obliki srca.
Slovenija, Notranjska
Veliki baročni oltar posvečen sv. Vidu, je iz sredine 19. stoletja. 
Slovenija, Notranjska
Ostanek srednjeveške freske v cerkveni ladji
Slovenija, Notranjska
Stranski baročni oltar ob slavoločni steni. Krasita ga spiralna stebra z vinsko trto. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja.
Slovenija, Notranjska
Ozko, polkrožno zaključeno okno s kamnitim okvirjem
Slovenija, Notranjska
Pogled na leseno razpelo v vhodni lopi
Slovenija, Notranjska
Pod cerkvijo sv. Vida izvira zdravilni studenec sv. Vida.
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, občina Loška dolina. Bogato okrašen strop z glavicami angelov in dno kora z vazo s cvetjem. Poslikava je iz leta 1723. in 1725.
Slovenija, Notranjska
Osrednji del lesenega stropa je raven, ob straneh se poševno spusti tudi na del stene. Osmerokotniki so poslikani z angelskimi glavicami in razkošnimi šopki cvetja v vazah. Povezujejo jih križi in šesterokotniki v rjavih, naravnih tonih. 
Slovenija, Notranjska
Baročni veliki zlati oltar posvečen sv. Jedrt. Nastal je okoli leta 1720. Krasi ga razkošen akantov ornament. 
Slovenija, Notranjska
Stranski baročni oltar posvečen sv. Neži, ki jo upodabljajo z jagenjčkom. Ob njej je sv. Jedrt. Oltar je nastal v sredini 17. stoletja.
Slovenija, Notranjska
Stranski zlati oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku. V atiki je kip Marije z Detetom. V oltarnem nastavku sv. Janez Krstnik krščuje Jezusa. Oltar datira na začetek 18. stoletja.  
Slovenija, Notranjska
Srednjeveška freska, Obisk treh kraljev, iz leta 1511. Freske je naslikal mojster Tomaž iz Senja, ki jih je tudi podpisal.
Slovenija, Notranjska
Freske in lesena glava Janeza Krstnika iz 13. stoletja
Slovenija, Notranjska
Poslikava vrat lesene omare (mislim, da je omara v bistvu prenosni oltar, nisem pa prepričana) se popolnoma sklada s poslikavo na lesenem stropu.
Slovenija, Notranjska
Kopija lesene glave Janeza Krstnika, originalna iz 13. stoletja, je v Narodnem muzeju, v Ljubljani.
Slovenija, Notranjska
Raglja, zelo glasna. Na veliko soboto, ko ni bilo zvonjenja, so po vasi ragljali z ragljo 😎
Slovenija, Notranjska
Luneta s Križanim in letnica 1667. na portalu
Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Jedrt v Nadlesku (občina Cerknica), v Loški dolini. Pred vhodom je odprta lopa, nad njo pa zvonova na preslico. 
Slovenija, Notranjska
Bloška Polica, vasica v Loški dolini na Notranjskem.
Slovenija, Notranjska
Prezbiterij z velikim zlatim baročnim oltarjem sv. Vincencija iz druge polovice 17. stoletja, ko so cerkev prenovili in slavoločna stena s srednjeveškimi freskami iz 16. stoletja. 
Slovenija, Notranjska
Poslikan leseni kasetni strop je nastal okoli leta 1693. in umetelno izrezljana lesena ograja kora
Slovenija, Notranjska
Kasetni leseni strop. Kasete z lomljenimi vogali in podobo svetnikov in ...
Slovenija, Notranjska
... kasetni leseni strop z motivom nageljna in šopka rož v vazi. "Vetrnice" lepo skrijejo lesene vijake, ki povezujejo kasete
Slovenija, Notranjska
Stranska zlata baročna oltarja sta posvečena sv. Kozmi in Damjanu. Brata dvojčka, rojena v Siriji, sta bila zdravnika in sta revne ljudi zdravila brezplačno ter na ta način marsikoga spreobrnila v krščansko vero. Nič ni brezplačno 😎
Slovenija, Notranjska
Drugi stranski, zlati baročni oltar sv. Kozma in Damjana 


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku

Tabor v Cerknici





Vir: voden ogled
Nataša Golob, Poslikani leseni stropi na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1988
Register NKD
Wikipedia

petek, 02. marec 2018

Svetišče na Poljanah s Plečnikovim pridihom

Začetki Svetišča na ljubljanskih Poljanah segajo v leto 1897, ko so jezuiti začeli graditi svojo večnamensko redovno hišo. Historicistično zgradbo je projektiral avstrijski arhitekt Rajmund Jablinger. V dobrih sto letih svojega obstoja je Svetišče bolj malo služilo svojemu namenu. Mogočno neoromansko cerkev so v grobem dokončali leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Tako so vanjo nastanili vojake, uporabljali so jo tudi kot vojaško skladišče. Kasneje so jo uporabljali kot mestno skladišče za živila. V notranjost so jih vozili kar z vozovi.
19. marca 1922. so cerkev blagoslovili in jo vrnili jezuitom. Nekaj let kasneje, 1925. naredi arhitekt Jože Plečnik načrt za Dom duhovnih vaj, ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Leta 1941. je Plečnik v cerkvi uredil tudi glavni oltar sv. Jožefa, katerega kip je ustvaril kipar Božo Pengov.
Če je kdo pomislil, da lahko svetišče končno postane Svetišče, se je zmotil. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj nacionalizirano. Mogočno cerkev uporabijo za filmski studio, kjer so posneli tudi mladinski film Kekec. Spomeniškemu varstvu se lahko zahvalimo, da je prezbiterij ohranjen v celoti. Takrat so oltarno steno zazidali in Plečnikov oltar je tako skrit počival več kot pol stoletja. Na žalost pa jim to ni uspelo za Plečnikovo valjasto prižnico. Izginila je neznano kam. Dom duhovnih vaj postane otroška klinika, nato porodnišnica. Takrat so dogradili prizidek in stolp za dvigalo, ob tem pa uničili del Plečnikove fasade. Po končani zdravstveni dejavnosti, nastanejo tu pisarne gradbenega podjetja.
Potem pa se je zgodil "Papež ma vas rad". Leta 1996. je prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II. Takratna oblast se je hotela čim bolj "izkazati". V celoti so prenovili svetišče, ki je končno postalo Svetišče in ga vrnili v uporabo cerkvi. Dom duhovnih vaj je postal Ignacijev dom duhovnosti. V pritličju je kapela, ki so jo uredili tudi z mozaiki, ki jih je daroval slikar in duhovnik ter Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.

Slovenija
Stranski portal cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Detajl stranskega portala. Lev drži dva kamnita stebra z izklesanima kapiteloma in vodoravno kamnito preklado.
Slovenija
Zunanja stran prezbiterija cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Markanten in mogočen zvonik, cerkve sv. Jožefa, visok dobrih 68 metrov, je viden daleč naokoli. Neoromansko cerkev so zgradili leta 1913. po načrtu arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja. 
Slovenija
Najstarejši del svetišča na Poljanah je rezidenca oziroma samostan, ki so ga postavili jezutiti leta 1897. Leta 1914. zgradijo mogočno cerkev, ki je v svoji zgodovini večkrat spremenila svojo namembnost. Zadnja pridobitev pa je Dom duhovnih vaj, zgrajen leta 1925. po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. 
Slovenija

Slovenija
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila skoraj dokončana leta 1914. Ker se je začela prva svetovna vojna pa prostor ni zaživel kot sakralno svetišče temveč so ga uporabili za namestitev avstrijskih vojakov, pozneje tudi kot skladišče. Jezuiti so dobili cerkev šele leta 1921 in jo naslednje leto prvič posvetili. 
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj so po drugi vojni nacionalizirali. V zgradbi so uredili porodnišnico. Z dozidavo stolpa za dvigalo so dodobra uničili Plečnikovo fasado
Slovenija
Detajl pročelja jezuitskega samostana, ki so ga zgradili leta 1897. 
Slovenija
Dvoriščna stran jezuitskega samostana
Slovenija
Del vhodnega portala v samostan in romanska bifora
Slovenija
Umetelno okovje na lesenih vratih s cvetličnim motivom
Slovenija
Luneta nad glavnim vhodom v cerkev s prizorom "Smrt sv. Jožefa"
Slovenija
Detajl glavnega portala. Bogato oblikovani kapiteli in letnici 1912 / 1913, ko so začeli graditi mogočno cerkev sv. Jožefa
Slovenija
Rozeta na pročelju cerkve, nad glavnim portalom
Slovenija
Razkošen glavni portal cerkve sv. Jožefa. Reliefi na zunanjem loku predstavljajo prizore iz življenja sv. Jožefa.
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Zvonik z romanskimi biforami. V višino meri 68,5 metra
Slovenija
Pilastri na zunanji strani so prekinjeni s strešicami
Slovenija
Razgibana stranska fasada cerkve
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Prezbiterij po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Oltar sv. Jožefa zaključujejo temne propileje, oltarna miza pa je postavljena na množico svetlih stebričkov. Kip sv. Jožefa je delo kiparja Boža Pengova.
Slovenija
Plečnikova stola v prezbiteriju
Slovenija
Notranjost cerkve je zelo asketska, da ne rečem pusta in dolgočasna. Nad korom je leseni kasetni strop. Enak je tudi v vhodni veži
Slovenija
Stranska niša
Slovenija
Stranska niša z doprsnim kipom papeža Janeza Pavla II.
Slovenija
Rdeče in zlato okrašen prezbiterij je pravo nasprotje cerkveni ladji. 
Slovenija
Obokan strop
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Pogled iz vhodne veže s kropilnikom proti prezbiteriju
Slovenija
Leseno razpelo s Križanim v vhodni veži
Slovenija
Lesena skulptura pred Ignacijevem domu duhovnosti
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj se danes imenuje Ignacijev dom duhovnosti. V vhodni veži, na desni strani je vhod v javno dostopno kapelo. Tabernakelj, monštranca in okras na ambonu je delo in darilo patra Marka Rupnika. 
Slovenija
Relief Križanega pred vhodom v kapelo


Povezano:

Iz Poljan na Ljubljanski grad