Podbrezje na Gorenjskem in Ivana Kobilca

Obiskali smo Podbrezje. Razpotegnjeno, slikovito vasico na Gorenjskem. Raziskovali smo, kaj je našo znamenito slikarko Ivano Kobilca, tako navduševalo v rojstni vasi njene mame, da se je vedno znova vračala in tu preživljala svoje počitnice. Nismo bili razočarani.

Taborska cerkev Marije Sedem Žalosti. Cerkev so postavili okoli leta 1502. Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1682, ko so manjšo cerkev sv. Benedikta, obnovili in razširili

Župnišče s kamnitim portalom in kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa

Križev pot s kapelicami, po katerem se vzpnemo do Taborske cerkve

S taborskega obzidja je lep pogled na podbreško farno cerkev sv. Jakoba, na župnišče in sadovnjak

Del ohranjenega obzidja, ki je varovalo cerkev pred turškimi vpadi. Še danes je v dobrem stanju 😎 Na mestu kjer danes stoji kapelica, je stal obrambni stolp. Taborsko obzidje je bilo v dveh višinah, z obrambnim hodnikom in pokrito s streho. V hodniku so bile tudi kašče za živila. Obzidje je bilo zgrajeno v drugi polovici 15. stoletja.

Glavni, baročni oltar je posvečen Mariji Sedem Žalosti. V drugi polovici 18. stoletja ga je ustvaril kipar Valentin Vrbnik (1714-1799) iz Kranja. Osrednji kip Pieta je obdan s kipi: sv. Peter in sv. Janez Evangelist ter sv. Marija Magdalena in sv. Marija Kleofa. V zgornjem delu oltarja je osrednji kip sv. Benedikt, kateremu je bila cerkev prvotno posvečena. Ob njem sta sv. Štefan in sv. Lovrenc.

Tudi oba stranska, baročna oltarja, je ustvaril Valentin Vrbnik, v drugi polovici 18. stoletja. Stranski oltar sv. Ane, ob njej sta sv. Barbara in sv. Lucija

Stene gotskega prezbiterija so poslikane s freskami, ki prikazujejo sedem Marijinih žalosti. Na večjih freskah so svetopisemske podobe in prav vsako spremlja manjša freska s podobo iz običajnega življenja in podobo slovenske matere, ki je trpela enako kot Marija. Freske je naslikal slikar Izidor Mole, leta 1958. 

Baročna prižnica z evangelisti

Umetelno kovana oltarna miza

Dvojna freska "Položitev Jezusa v grob"

Jezusov grob pod oltarno mizo

Poslikava prezbiterija. Prizor turškega napada na Taborsko cerkev in upodobljena legenda o Urški, ki je s svojo mamo živela pod Taborom. Urška je hudo zbolela in v zameno za svoje zdravje je v svojih molitvah, Materi Božji obljubila svoje lepe dolge lase. Urška je res ozdravela, na svojo obljubo pa je pozabila. Ko so Turki zopet napadli, je Urška s svojo boršo tekla proti dvižnemu mostu, jo za njene dolge lase zgrabi Turek. Istočasno so jo tudi potegnili za obzidje, eden od vaščanov, ki so branili Tabor pa ji je z mečem presekal lase in tako je Urška, z zakasnitvijo, vendarle izpolnila svojo zaobljubo. Ta prizor na dvižnem mostu je upodobil tudi slikar.

Pieta, Marija z mrtvim sinom v naročju

Beg v Egipt

12-letni Jezus v templju

Križanje Jezusa

Stranski oltar posvečen sv. Miklavžu, ob njem sta sv. Jurij in sv. Florjan

Brezmadežna, eno redkih slikarskih del z versko vsebino, ki ga je ustvarila znamenita slovenska slikarka Ivana Kobilca (1861-1926)

Orgle

Slika na stropu ladje

Smrt sv. Frančiška Ksaverja, slika je delo slovenskega slikarja Leopolda Layerja

Gorenjski nageljni, lepota po gorenjsko 😊

Matjažev vrt se nahaja ob vznožju Taborske cerkve. Tu naj bi nastala znamenita slika Poletje, slikarke Ivane Kobilca, z njeno sestro, Fani Kobilca, v glavni vlogi 😊 Sprva je imela slika naslov "Na vrtu". Nastajala je v dveh poletjih, leta 1889 in 1890. Original lahko občudujemo v ljubljanski Narodni galeriji.

Zvonik Taborske cerkve

Tam kjer so nekoč Turki poskušali zasesti Taborsko cerkev, se danes mirno pasejo teliček in trije kozlički 😍

Mogočna podbreška domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem. Pred domačijo visi ogromno jabolko, tako da vemo s čim se tu ukvarjajo 😊

Prvi spomenik znamenite slovenske slikarke Ivane Kobilca, so odkrili v Podbrezjah, leta 2016. Dolgo smo rabili 😎 Menda je bila povojna oblast mnenja, da umetniki, ki živijo in ustvarjajo v tujini, niso slovenski umetniki. Videti je, da so tudi vse ostale oblasti, do leta 2016, bile enakega mnenja 😏

Spominski park je nastal leta 2007, ko so postavili spomenik pisatelju in pesniku Karlu Mauserju (1918 Bled - 1977 Clevelend), ki je v otroštvu, z družino, nekaj let živel v Podbrezjah. Kip je izdelal kipar France Gorše. Spomenik pisateljici Mimi Malenšek so postavili leta 2013. Avtorici sta kiparki Alojzija Tomič in Eva Lenassi. In tretji, že omenjeni kip Ivane Kobilca. Spominski park stoji ob župnijski cerkvi sv. Jakoba.

Baročna cerkev sv. Jakoba v Podbrezjah. 

Nadstropno župnišče, z dvokapno streho in mansardo je v osnovi iz 17. stoletja. V prvi polovici 19. stoletja so ga prezidali. Krasijo ga kamnit portal in okvirji iz tufa, bifora in klasicistična fasada.

V manjšem parku, ob župnišču, so leta 2003. postavili spomenik duhovniku, sadjarju in misijonarju Francu Pircu, delo kiparja Staneta Kolmana. Franc Pirc je v Podbrezjah deloval od leta 1830. in to samo pet let. V tem času je dodobra zaznamoval kraj. Bil je začetnik sadjarstva v teh krajih, napisal je tudi dve knjigi na to temo. Po njegovi zaslugi so prenovili župnišče. Leta 1835. se je na povabilo Friderika Barage odpravil v Ameriko in tam deloval kot misijonar

Pfaffingerjeva vila v Podbrezjah. Leta 1880. jo je zgradil avstrijski konzul v Damasku, Georg Pfaffinger. Na počitnice, v Podbrezje, ga je skupaj z družino povabil Julius Kugy. Družina se je zaljubila v kraj in tako so kupili zemljišče na manjšem griču in postavili hišo, ki se je malce razlikovala od današnje. Ena od njihovih hčera je bila Rosa Pfaffinger, ki se je tu spoznala z Ivano Kobilca, ki je tudi večkrat počitnikovala v maminem rojstnem kraju. Obe sta postali slikarki in se še dolgo let družili, tudi v Parizu in Munchnu. 

Pfaffingerjevi so zaradi tragičnega dogodka, ko jim je umrla najmlajša hči, hišo prodali. Med zanimivimi lastniki vile je družina Gorup. Leta 1918. sta vilo kupila starša slikarja Josipa Gorupa in Ksenije, ki se je poročila s podjetnikom Radom Hribarjem, s katerim sta živela na gorenjskem gradu Strmol. Gorupovi so vilo prodali Joži Pretnarju, ki je bil častnik v mornarici. Zanimivo je, da je to tisti fantiček v rdeči srajčki, ki ga je naslikala Ivana Kobilca, na svoji sliki "Poletje"

Kulturni dom v Podbrezjah


Povezan izlet:

Grad Strmol na Gorenjskem

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Vir: voden ogled

podbrezje.si

Zloženka Kulturnega društva KUD Tabor, Podbrezje

Grad Strmol na Gorenjskem

Gorenjski grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba pri Cerkljah na Gorenjskem. Prvotni lastniki so bili vitezi Strmolski, po katerih se grad imenuje še danes. Kdaj in kje natančno, se mnenja med strokovnjaki še krešejo in usklajujejo. Sredi 15. stoletja je dal grad na novo pozidati Franc Rain. Na pročelju je lepo ohranjena freska z njegovim grbom. Med zanimivimi lastniki je bila tudi fužinarska družina Zois. Grad so kupili v dobri veri, da bodo lahko v bližnjem hribu izkopavali rudo. Ko se je izkazalo, da rude ni, so grad po enem letu prodali.
Zadnji lastnik gradu Strmol je bil podjetnik Rado Hribar. Med drugim je imel v lasti ljubljansko tovarno Pletenina in znamenito, še danes živečo, sladko tovarno Šumi. Grad je kupil leta 1936. in ga s pomočjo arhitekta Mihe Osolina (1888-1956), temeljito prenovil. Hribar je bil strasten zbiratelj umetnin in starin, tako da je grad dodobra opremil s starim pohištvom, umetniškimi slikami, med drugimi je tu visela tudi slavna Kofetarica, slikarke Ivane Kobilca in številnimi kipi in kipci.
Po drugi vojni so oblasti grad nacionalizirale. Po osamosvojitvi Slovenije, so Hribarjevim potomcem grad vrnili. Danes z njim upravlja protokol RS. Na srečo se je večina notranje opreme ohranila. Grad se uporablja v protokolarne namene, sobe pa oddajajo tudi navadnim smrtnikom. Malce bogatejšim 😎 Vsi ostali pa si ga lahko ogledamo.

Grad Strmol na Gorenjskem

Severna stran gradu Strmol kjer je danes glavni vhod 

Široki vhodni portal na severni strani gradu in obrambni stolp. Kamniti portal je iz tufa.

Grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba. Dvorišče pred vhodom v grad ima troje vhodov. Eden izmed njih vodi na Dvorjanski hrib

Kip ženske s kužkom na kamniti ograji, ki obkroža severno dvorišče

Glavni portal na severni strani gradu.

Rado Hribar, zadnji lastnik gorenjskega Strmola, je bil strasten zbiralec starin in umetnin. Na srečo se je veliko teh predmetov ohranilo.

Rado Hribar v viteški opravi in grad Strmol, ko je bil glavni vhod na južni strani. Sliko naj bi leta 1937. naslikal Božidar Jakac.

Razvejano stopnišče

Rdeči salon z umetniškimi slikami v pritličju gradu Strmol

Manjša lesena, viseča omarica z intarzijo

Miza in stoli iz začetka 20. stoletja. Tudi preproge v sobanah so neprecenljive. TV je novejši eksponat 😊, saj grajske sobane danes tudi oddajajo. 

Ena od spalnic

Kovaška umetnina, lestenec na hodniku

Stene hodnikov krasijo pisani krožniki

Lesena omara z angeli, iz 18. stoletja, v zlatem salonu

Baročni zlati salon

Kamin

Črna omarica z manjšimi predali

Spalnica Ksenije Hribar

Lepotilna mizica in počivalnik

Salon

Moška spalnica

Plafonjera

Grajski salon s klavirjem

Kipec dveh angelov, ki držita grb

Kamin okrašen s kamnitimi pasjimi glavami

Jedilnica in slika "Žena, ki lupi krompir" iz leta 1947. Avtor je slikar Anton Gojmir Kos (1896-1970)

Kotna vitrina in kopija slike "Gosja pastirica", slikarke Ivane Kobilca (1861-1926). Original je razstavljen v ljubljanski Narodni galeriji

Lesena omarica za shranjevanje pijač. Vratca so okrašena z reliefom zgodbe o Martinu Krpanu.

Jedilnica v obokanem prostoru v kleti

Lesena skrinja in kipec fanta z mandolino

Pogled v rdeči salon z južnega vrta

Kamniti barvni relief, Jezusovo kronanje s trnovo krono

Pogled z zgornjega grajskega vrta, na ribnik in manjši pomol

Ohranjena freska in sončna ura, na južnem grajskem pročelju. Na freski je dvojni grb družine Rain, ki je bila lastnica gradu sredi 15. stoletja.

Kvadratna fontana na zgornji terasi

Kamniti portal iz tufa, vodi na vrt s fontano, na zgornji terasi

Spominska plošča v spomin zadnjima lastnikoma gorenjskega gradu Strmol, Kseniji in Radu Hribar

Kamniti vodnjak na zgornji terasi

Strelna lina

Vrt na spodnji terasi, izven grajskega obzidja, kjer je bil sprva glavni vhod

Stopnišče, ki povezuje zgornjo in spodnjo teraso

Tudi toplar ob ribniku je del posestva gradu Strmol

Lokvanj

Zapornica na ribniku

Lipov drevored, skozi katerega se do gradu pride z avtom. Na nasprotni strani vodi do gradu pešpot. 

Nekdanji hlevi za konje

Nekdanja pristava je danes kavarna

Na stenah v kavarni visijo osebne fotografije zakoncev Hribar

Krokodilček je bil hišni ljubljenček Ksenije Hribar. Menda se je z njim sprehajala tudi po ulicah Ljubljane. Fotografija v kavarni.


Povezano:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled
Nika Leben, Grad Strmol na Gorenjskem, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 216, Zbirka vodnikov, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Ljubljana 2013