Prikaz objav z oznako Ivana Kobilca. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ivana Kobilca. Pokaži vse objave

sreda, 28. november 2018

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Slovenija
Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.
Slovenija
Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 
Slovenija
Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 
Slovenija
Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije
Slovenija
Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo
Slovenija
Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom
Slovenija
Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 
Slovenija
Šentrupert na Dolenjskem
Slovenija
Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 
Slovenija
Slovenija
Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...
Slovenija
Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 
Slovenija
Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.
Slovenija
Gotska zakramentalna hišica
Slovenija
Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 
Slovenija
Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo
Slovenija
Cerkvene klopi je načel zob časa. 
Slovenija
Prižnica
Slovenija
Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 
Slovenija
Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 
Slovenija
Sv. Andrej na sklepniku
Slovenija
Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah
Slovenija
Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.
Slovenija
Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca
Slovenija
Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije
Slovenija
Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo
Slovenija
Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami
Slovenija
Sončna ura na pročelju cerkve
Slovenija
Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo
Slovenija
Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 
Slovenija
Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.
Slovenija
Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:


Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija



Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001
slovenska-biografija.si
Register NKD


sreda, 19. julij 2017

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Naš enodnevni izlet po poti slikarke Ivane Kobilca, smo začeli v Podbrezju, ki ga je zelo rada obiskovala in končali v ljubljanski Narodni galeriji, kjer visi kar nekaj njenih slik, med njimi tudi slavni Kofetarica in Poletje. Med potjo smo se ustavili na čudovitem gorenjskem gradu Strmol, kjer so, v času zakoncev Hribar, prav tako visele slike Ivane Kobilca.

Želeli smo si ogledati tudi Cerklje na Gorenjskem, toda popoldanska nevihta nam je to onemogočila, tako da smo si ogledali samo baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, z zlatim glavnim oltarjem in poslikavo Leopolda Layerja. Pred cerkvijo stoji spomenik skladatelju Davorinu Jenku, v prepoznavnem slogu arhitekta Jožeta Plečnika. Pri načrtovanju je sodeloval tudi njegov pomočnik Anton Bitenc. Spomenik v obliki stožca in z dvojnim vodnjakom ter z že omenjenim kipom, so postavili leta 1954. Kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. in je prvotno stal drugje.
Ob cerkvi stoji tudi čudovita secesijska vila, ki je bila v lasti ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Ker pa je treba na izletu tudi jesti, smo se ustavili v Zgornji Beli, kjer imajo v tamkajšnjem gostišču, zadnje čase zelo moden turistični produkt, "glamping". Skozi vasico tečeta potoka Bela in Belica. Ponekod so tudi danes vidne sledi nekdanje mlinarske in fužinarske obrti.

Slovenija
Spomenik skladatelju Davorinu Jenku so postavili leta 1954. po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Doprsni kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. Kip je bil del starejšega spomenika, ki je prvotno stal drugje.
Slovenija
V starem mestnem jedru stoji vila ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941). Danes bi rekli vikend, saj naj bi jo uporabljal le v poletnih mesecih. Hišo krasijo leseni dodatki, ki so umetelno izrezljani in me spominjajo na idrijsko čipko 😎
Slovenija
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem. Današnja cerkev je iz leta 1777, ko so staro podrli, z izjemo prezbiterija in zgradili novo. Cerkev je bila posvečena leta 1783.
Slovenija
Baročni zlati oltar v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Mojster, ki je ustvaril to umetnino, naj bi bil Poljak Peter Žiwobski. Kipar je nekaj let živel v Podbrezju in tam tudi odprl svojo delavnico. Od njegovega oltarja, ki je bil izdelan okoli leta 1780, so se ohranile plastike. Nastavek je bil izdelan na novo, leta 1819. Oltarna slika, Marijino vnebovzetje, je delo slikarja Leopolda Layerja, iz Kranja
Slovenija
Freske na stropu prezbiterija in ladje je, leta 1889, naslikal slikar Matija Koželj (1842-1917)
Slovenija
V cerkvi so skozi stoletja, delovale različne bratovščine in skoraj vsaka je imela svoj oltar. Danes so ohranjeni zgolj posamezni kipi
Slovenija
Baročna prižnica iz črnega marmorja, je bila izdelana za prejšnjo, starejšo cerkev, od katere so ohranili samo prezbiterij. Prižnico pripisujejo ljubljanskemu kamnoseku, Mihaelu Cussa. Leta 1777, ko so staro cerkev podrli, so začeli zidati novo, po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797)
Slovenija
Slovenija
Poslikan obok nad prezbiterijem. Slikar Matija Koželj
Slovenija
Baročne orgle
Slovenija
Freska, Marijino kronanje
Slovenija
Stranski baročni oltar sv. Mihaela. Oltarna slika je delo ljubljanskega slikarja Ivana Franketa (1841. Dobje pri Poljanah - 1927. Ljubljana).
Slovenija
V Zgornji Beli so se nekdaj ukvarjali tudi z mlinarstvom. Hiši ob potoku Bela se po domače pravi "Pri Mlinarju" 
Slovenija
Skozi vas Zgornja Bela, tečeta potoka Bela in Belica. Prebivalci so se ukvarjali z mlinarstvom in fužinarstvom
Slovenija
Pritlična kmečka hiša, s podstrešjem in dvokapno streho na čop. Pritličje in podstrešje ločuje preklada pokrita s strešniki
Slovenija
V celoti zidano gospodarsko poslopje z gankom v nadstropju in zračnimi linami na podstrešju.
Slovenija
Spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni. 
Slovenija
"Glamping" hiška v Zgornji Beli na Gorenjskem
Slovenija
Umetno jezerce z lesenim mostičkom, ob gostišču v Zgornji Beli pri Preddvoru.
Slovenija
Gostišče Pr'Bizjak v Zgornji Beli pri Preddvoru.




Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Breg ob Kokri, cerkev sv. Lenarta







Vir: voden ogled
tourism-cerklje.si
Register NKD
Barok na Slovenskem