Gimnazija Antona Aškerca, Ljubljana

Znamenite ljubljanske palače: Cesarsko-kraljeva državna obrtna šola oziroma Aškerčeva gimnazija in srednja šola v Ljubljani.

V začetku letošnjega leta smo si v organizaciji Muzeja za arhitekturo (grad Fužine) in v okviru razstave Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, ogledali znano ljubljansko zgradbo, na Aškerčevi 1. Zgradili so jo leta 1911. kot triletno srednjo šolo, v kateri se je poučevalo v slovenskem jeziku. Bila je prva tovrstna šola na Slovenskem. Šola meri kar 14.500 m2.
Na fasadi šole so razporejeni angeli, ki prikazujejo kaj vse se je na tej šoli poučevalo: lesarstvo, mizarstvo, kiparstvo, kovinarstvo, stavbarstvo, oddelek za vrtnarstvo, šivanje in krojenje in še marsikaj.

Stavba nekdanje Cesarsko-kraljeve državno obrtne šole, je bila postavljena leta 1911. Bila je prva triletna srednja šola na Slovenskem, v kateri je potekal pouk v slovenskem jeziku.

Na stavbi se prepletajo različni slogi, od historizma do renesanse in secesije

Venec na vhodnih vratih. Motiv se večkrat ponovi tudi na fasadi.

Angel in grb Dežele Kranjske

Angel in ljubljanski grb

V preddverju gimnazije, medaljon ljubljanskega župana, ki ima največ zaslug za postavitev šole.

Kamnito stopnišče in ograja z biforo

Stavba nekdanje Cesarsko kraljeve državne obrtne šole, je zgrajena v obliki črk FI, ki sta latinski začetnici cesarja Franca Jožefa I (Franciscum Iosephinum)

Secesijska tla so ohranjena še danes. Motiv rože, gorenjski nagelj

Notranje dvorišče Aškerčeve gimnazije, je nekoč krasil čudovit vrt, ki so ga urejale dijakinje oddelka za vrtnarstvo. Slika visi v eni od pisarn. 

Čudovite zelene fotelje in klubsko mizico, so izdelali dijaki v delavnici takratne Cesarske obrtne  šole

Konferenčna miza in stoli so prav tako delo dijakov. Še danes je pohištvo odlično ohranjeno in krasi ravnateljevo pisarno

Idejo za luč so verjetno dobili pri Plečniku. Prav taka krasi Plečnikovo cerkev, sv. Mihaela, na Barju

Angela se naslanjata na nekdanji ljubljanski mestni grb. detajl na fasadi

Rumena, kvadratna stavba na dvorišču Aškerčeve gimnazije, predstavlja črtico v črki F. V njej je knjižnica in telovadnica

Dolga stavba v kateri so šolske delavnice, predstavlja črko I

Znamenite ljubljanske hiše in palače: SNG Opera in balet

Švicarija, hotel Tivoli

Od elitne Švicarije, iz leta 1835, do še elitnejšega hotela Tivoli, iz leta 1908. pa vse do danes, ko je na tem čudovitem delu Tivolija, očitno nastal "elitni hotel za prostoživeče mačke."

Prvotna Švicarija je bila dolga, pritlična stavba z dvignjenim osrednjim delom. Postavilo ga je društvo Kazina, ki je želelo poleg stavbe na Kongresnem trgu, imeti še eno v naravi in blizu mesta, da bi se lahko ljudje v poletnih mesecih zabavali v hladu drevesnih krošenj. In kaj bi lahko bilo lepše in boljše kot ljubljanski Tivoli.
Zgradbo so postavili na manjši vzpetini za gradom Podturn, danes Tivolski grad. V njej sta bili gostilna in restavracija z velikim letnim vrtom. Zaradi njenega videza pa so jo poimenovali Švicarija. Polnih 72 let so se tu ljudje družili, dobro jedli in se zabavali. Ob vznožju Rožnika, so se začela tudi množična praznovanja 1. maja, ki se je kasneje preneslo na Cankarjev vrh.

Švicarija oziroma hotel Tivoli

Lepo izrezljani leseni balkoni, ki v veliki meri krasijo novo Švicarijo, so še lepo ohranjeni.

Kamniti okvirji oken in kamnito okrasje na vogalu hiše. Marmorna tabla med oknoma nam sporoča, da je v hotelu Tivoli, Jugoslovanska socialdemokratska stranka, na konferenci 21. in 22. novembra 1909, sprejela Tivolsko resolucijo

V prvem nadstropju so okvirji oken leseni, imajo tudi lesena korita, verjetno za rože. Prehod med pritličjem in nadstropjem, krasi venec secesijskega okrasja

Kamnito stopnišče, na stranskem delu Švicarije, vodi na veliko teraso.

Čudovita stavba, lahko bi rekli pravi mali dvorec v gorenjsko alpskem stilu :) Žalostno, da tako sameva. Načrtov zanjo je veliko, denarja pa malo.

Pritličje osrednjega dela Švicarije ima prav tako okrašene vogale. Tu je bila gostilna, tu so prirejali plese, tudi predpustnega.

Osrednji del in desni trakt Švicarije oziroma hotela Tivoli. Hotel je imel 48 postelj, restavracijo in velik vrt.

Sredi leta 1908. so na prostoru delno porušene Švicarije, postavili čudovito dvonadstropno stavbo, v slogu gorenjskih kmečkih hiš. Takratni modni trend v arhitekturi je bil gradnja v narodnem slogu. Tega je v veliki meri podpiral tudi takratni ljubljanski župan Ivan Hribar. Denar za gradnjo je prispevala mestna hiša, načrte pa arhitekt Ciril Metod Koch. Tako se je rodil hotel Tivoli, ki je nadaljeval tradicijo dobrega druženja, pri ljudeh pa je ostalo tudi staro ime, Švicarija

Levi trakt hotela Tivoli. V pritličju je trenutno umetniška postavitev v okviru 30. grafičnega bienala Ljubljana

Danes dvorišče hotela Tivoli zasedajo prostoživeče mačke.

Mestna hiša Ljubljana

 Znamenitosti Ljubljane: Mestna hiša ali rotovž, na Mestnem trgu.

Mestna hiša, Magistrat ali Rotovž, je na tem mestu stal že leta 1484. Iz tistega časa sta se ohranila kipa Adama in Eve, ki sta stala pred vhodom. Danes ju hranijo v Mestnem muzeju. Par sto let kasneje, so kupili še dve stranski hiši in vse tri povezali v Mestno hišo.
Pritličje Mestne hiše s čudovitim baročnim atrijem, dve dvorišči in veliko umetnin, ki so tam razstavljene, si lahko ogledamo, ko so vrata Rotovža odprta. Vsako soboto pa je voden ogled po zgornjih nadstropjih, kjer nam gospodična v noši meščanke z Ježice, pove marsikaj zanimivega.

Pogled, skozi orhideje, na baročni atrij Mestne hiše.

Iz kamna izklesan grb Ljubljane z zmajem, začetek 18. stoletja. Nahaja se ob stopnicah, ki vodijo v županove prostore.

Kljuka na vratih v veliki sejni dvorani, ki vodijo na balkon, ki gleda na Mestni trg.

Pogled z balkona Mestne hiše na Robbov vodnjak in Ciril-Metodov trg

Velika sejna dvorana. Leta 1898. so jo obnovili v secesijskem slogu, po načrtih arhitekta Leopolda Theyerja.

Slikarka Ivana Kobilca je leta 1903. naslikala sliko z naslovom "Slovenija se klanja Ljubljani". Dekle na prestolu ponazarja Ljubljano, na glavi ima krono v obliki Ljubljanskega gradu. Ljudje v različnih narodnih nošah ji prinašajo darila. Za žensko, ki nosi gorenjsko avbo se skriva takratni župan, Ivan Hribar. Dekle v rdeči obleki je slikarka Ivana Kobilca. Sliko je Ljubljani podaril hrvaški škof Josip Juraj Strossmayer, ki je bil tudi županov dolgoletni prijatelj.

"Pogled na Ljubljano" je leta 1910. naslikal slovenski slikar Ivan Vavpotič

Velika sejna dvorana, med oknoma je ljubljanski grb z zmajem, ki jih je v Mestni hiši kar nekaj

Grb mesta Ljubljane je tudi na marmornih tleh sejne sobe.

Tapiserija, ki se je Hilary Clinton zdela pohujšljiva in so jo morali, ob obisku Billa Clintona, zakriti :) 

Terasa med Mestno hišo in Ljubljanskim gradom, kjer je arhitekt Jože Plečnik predvidel povezavo Rotovža s parlamentom, ki ga je načrtoval na gradu. Povezovale bi ju stopnice, ki sedaj vodijo samo do zgornje terase.

Mali kamniti vodnjak, vzidan v steno na spodnji terasi Mestne hiše.

Slika na hodniku, v prvem nadstropju, prikazuje ljubljansko mestno oblast v času, ko je bila Mestna hiša samo današnji srednji del. Prikazuje dvanajst mestnih svetnikov v rdeči opravi in njihove pomočnike v črnem.

V Mestni hiši so odkrili tudi delček gotike.

Soba za novinarske konference s sliko zemljevida Ljubljane, kjer so vrisane tudi Plečnikove nerealizirane stopnice na grad.

Stola v dvorani za novinarske konference. Kako me spominjajo na mojstra Plečnika.

Večje dvorišče ljubljanske mestne hiše.

Pritličje ljubljanske mestne hiše in pogled na baročni atrij z vodnjakom, za katerega predvidevajo, da so ga pripeljali z gradu Bokalce.