Prikaz objav z oznako Ivan Hribar. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Ivan Hribar. Pokaži vse objave

sreda, 19. julij 2017

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Naš enodnevni izlet po poti slikarke Ivane Kobilca, smo začeli v Podbrezju, ki ga je zelo rada obiskovala in končali v ljubljanski Narodni galeriji, kjer visi kar nekaj njenih slik, med njimi tudi slavni Kofetarica in Poletje. Med potjo smo se ustavili na čudovitem gorenjskem gradu Strmol, kjer so, v času zakoncev Hribar, prav tako visele slike Ivane Kobilca.

Želeli smo si ogledati tudi Cerklje na Gorenjskem, toda popoldanska nevihta nam je to onemogočila, tako da smo si ogledali samo baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, z zlatim glavnim oltarjem in poslikavo Leopolda Layerja. Pred cerkvijo stoji spomenik skladatelju Davorinu Jenku, v prepoznavnem slogu arhitekta Jožeta Plečnika. Pri načrtovanju je sodeloval tudi njegov pomočnik Anton Bitenc. Spomenik v obliki stožca in z dvojnim vodnjakom ter z že omenjenim kipom, so postavili leta 1954. Kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. in je prvotno stal drugje.
Ob cerkvi stoji tudi čudovita secesijska vila, ki je bila v lasti ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Ker pa je treba na izletu tudi jesti, smo se ustavili v Zgornji Beli, kjer imajo v tamkajšnjem gostišču, zadnje čase zelo moden turistični produkt, "glamping". Skozi vasico tečeta potoka Bela in Belica. Ponekod so tudi danes vidne sledi nekdanje mlinarske in fužinarske obrti.

Slovenija
Spomenik skladatelju Davorinu Jenku so postavili leta 1954. po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Doprsni kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. Kip je bil del starejšega spomenika, ki je prvotno stal drugje.
Slovenija
V starem mestnem jedru stoji vila ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941). Danes bi rekli vikend, saj naj bi jo uporabljal le v poletnih mesecih. Hišo krasijo leseni dodatki, ki so umetelno izrezljani in me spominjajo na idrijsko čipko 😎
Slovenija
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem. Današnja cerkev je iz leta 1777, ko so staro podrli, z izjemo prezbiterija in zgradili novo. Cerkev je bila posvečena leta 1783.
Slovenija
Baročni zlati oltar v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Mojster, ki je ustvaril to umetnino, naj bi bil Poljak Peter Žiwobski. Kipar je nekaj let živel v Podbrezju in tam tudi odprl svojo delavnico. Od njegovega oltarja, ki je bil izdelan okoli leta 1780, so se ohranile plastike. Nastavek je bil izdelan na novo, leta 1819. Oltarna slika, Marijino vnebovzetje, je delo slikarja Leopolda Layerja, iz Kranja
Slovenija
Freske na stropu prezbiterija in ladje je, leta 1889, naslikal slikar Matija Koželj (1842-1917)
Slovenija
V cerkvi so skozi stoletja, delovale različne bratovščine in skoraj vsaka je imela svoj oltar. Danes so ohranjeni zgolj posamezni kipi
Slovenija
Baročna prižnica iz črnega marmorja, je bila izdelana za prejšnjo, starejšo cerkev, od katere so ohranili samo prezbiterij. Prižnico pripisujejo ljubljanskemu kamnoseku, Mihaelu Cussa. Leta 1777, ko so staro cerkev podrli, so začeli zidati novo, po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797)
Slovenija
Slovenija
Poslikan obok nad prezbiterijem. Slikar Matija Koželj
Slovenija
Baročne orgle
Slovenija
Freska, Marijino kronanje
Slovenija
Stranski baročni oltar sv. Mihaela. Oltarna slika je delo ljubljanskega slikarja Ivana Franketa (1841. Dobje pri Poljanah - 1927. Ljubljana).
Slovenija
V Zgornji Beli so se nekdaj ukvarjali tudi z mlinarstvom. Hiši ob potoku Bela se po domače pravi "Pri Mlinarju" 
Slovenija
Skozi vas Zgornja Bela, tečeta potoka Bela in Belica. Prebivalci so se ukvarjali z mlinarstvom in fužinarstvom
Slovenija
Pritlična kmečka hiša, s podstrešjem in dvokapno streho na čop. Pritličje in podstrešje ločuje preklada pokrita s strešniki
Slovenija
V celoti zidano gospodarsko poslopje z gankom v nadstropju in zračnimi linami na podstrešju.
Slovenija
Spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni. 
Slovenija
"Glamping" hiška v Zgornji Beli na Gorenjskem
Slovenija
Umetno jezerce z lesenim mostičkom, ob gostišču v Zgornji Beli pri Preddvoru.
Slovenija
Gostišče Pr'Bizjak v Zgornji Beli pri Preddvoru.




Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Breg ob Kokri, cerkev sv. Lenarta







Vir: voden ogled
tourism-cerklje.si
Register NKD
Barok na Slovenskem







torek, 18. april 2017

Cat caffe, Prule, Botanični vrt ...

V starem mestnem jedru Ljubljane, ob idiličnem nabrežju Ljubljanice, na Prulah, je konec 18. stoletja, stala vojašnica. Enonadstropna, devetosna hiša, na Hrenovi ulici 19. Stoji še danes. V njej so pred časom uredili simpatično kavarnico za vse ljubitelje mačk in jo poimenovali Cat caffe. Imajo dobre mačke in dobro kavo. 😊
Po mačji kavi pa foto sprehod po nekdanjem ljubljanskem predmestju Žabjak z zanimivimi in lepo obnovljenimi hišami. Od tu je le streljaj do Botaničnega vrta. In, ker je letos Lutrovo leto in dnevi knjige, sem obiskala še Primoža Trubarja in Vuka Stefanovića Karađića. Pa ne danes, par dni nazaj. Danes v Ljubljani dežuje in vrnila se je zima 😏
Devon Rex, maček
Čepim pod stolom in razmišljam v katero naročje naj skočim 😊
Maine Coon, maček
Nina je mačja lepotica, pasme Maine Coon. Kot ves mačji rod, tudi ona rada počiva
Devon Rex, maček
Že ime kavarnice nam pove kdo je glavni v Cat caffe. Je čas sieste in je čas za "čohanje". Kdaj je čas za kaj se odločajo muce 😊
Slovenija
Rožna ulica je nekoč povezovala nabrežje Ljubljanice s potjo na Ljubljanski grad. Danes jo preseka Karlovška cesta. V zgornjem delu Rožne ulice je France Prešeren pisal svojo veliko pesnitev, Sonetni venec.
Slovenija
Žabjak, eden najstarejših predelov Ljubljane. Ime nam pove, kaj je bilo na tem območju. Močvirje
Slovenija
Kamniti portal hiše na Žabjaku.
Slovenija
Razkošna bifora na bolj ali manj razpadajoči hiši na Hrenovi ulici
Slovenija
Hrenova ulica v starem mestnem jedru. Z obeh strani niz nadstropnih hiš. Večina je obnovljenih, vsaj pročelja so 😎
Slovenija
Lepo obnovljena pritlična hiša s frčadama in secesijskim okrasjem
Slovenija
Kamniti portal z železno mrežo nad vrati, ki malo spominja na zapor. Ni daleč od resnice, kajti v hiši so bile prisilne delavnice, od druge polovice 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne. Vanje so oblasti zapirale potepuhe, berače in podobne prestopnike, z namenom, da jih navadijo na delo in red. (Prisilna delavnica v Ljubljani)
Slovenija
Vinska klet
Slovenija
V drugi polovici 20. stoletja so bile trgovine z lesenimi izložbami kar pogoste
Slovenija
Japonska češnja
narava
Gobe na dvestoletni ljubljanski lipi
narava
Navadni ambrovec (liquidambar styraciflua) - S Amerika. Drevo z nenavadnimi vejami
narava
Čas narcis
narava
Jeglič
raca mlakarica
Raca mlakarica, parček 😍
Slovenija
Neptunov vodnjak na dvorišču SAZU
Ivan Hribar
Spominska plošča z medaljonoma Ivana Hribarja, nekdanjega župana Ljubljane in prvega predsednika Slovenskega lovskega društva in Ivana Lovrenčiča. Plošča je na pročelju vile, na Zupančičevi ulici
Vuk Stefanović Karađić, spomenik
Precej nova pridobitev Ljubljane je kip srbskega jezikoslovca, reformatorja, etnologa, Vuka Stefanovića Karađića. Kip je darilo mesta Beograd in stoji ob srbski pravoslavni cerkvi, nasproti Narodne galerije
Primož Trubar, spomenik
Primož Trubar v cvetju 😎 Spomenik stoji na robu mestnega parka Tivoli že od leta 1910. Kip Primoža Trubarja je delo slovenskega kiparja Franca Bernekerja.


Ljubljanska foto zgodba:

Od Plečnikovih zapornic do Waldorfske šole
 


petek, 15. april 2016

Vile pod Rožnikom

Mogoče so se tudi povojni stanovalci, čudovitih vil, ob vznožju ljubljanskega Rožnika, kdaj popeljali s Pionirsko železnico, mogoče pa tudi ne. Danes je vsekakor velik arhitekturni užitek, sprehoditi se mimo njih in občudovati njihovo raznolikost. Stanovalci so se, tekom desetletij, odkar vile stojijo, že večkrat zamenjali. Nekateri za svoje lepotice lepo skrbijo, jih obnavljajo, da sijejo v vsem svojem sijaju. Nekatere pa nimajo te sreče. Žalostno samevajo in propadajo, njihovih rešiteljev pa od nikoder.
Ena teh nesrečnic je tudi vila Zlatica, ki je bila v lasti nekdanjega ljubljanskega župana, Ivana Hribarja. Župana, ki je za mesto Ljubljana in njegove prebivalce veliko naredil. Zdaj bi bil že čas, da mu mesto nekaj tega povrne in obnovi njegovo žalostno vilo.

Slovenija
Polkrožni pomol, vile na začetku Ceste 27. aprila, ki je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja
Slovenija
Vilo na Cesti 27. aprila 3, je zgradila Kranjska stavbna družba, leta 1912.
Slovenija
Prizidek z veliko teraso, so zgradili leta 1934.

Slovenija
Čudovita vila, z razgibanim tlorisom, balkoni, reliefom in dvema arkadnima vhodoma, stoji na začetku Ceste 27. aprila. S pročeljem gleda proti parku Tivoli, s krajšo stranico pa na železnico in proti mestu. 
Slovenija
Čudovito vilo je kupil gradbenik Leo Dukič in jo leta 1931. obnovil in dozidal.
Slovenija
Skozi ta čudoviti vhodni portal in arkadni hodnik, je v vilo hodil tudi Josip Vidmar, eden izmed ustanoviteljev OF. Vilo je dobil po vojni, ko so prejšnjega lastnika razlastili. 
Slovenija
Vila je bila zgrajena 1912. leta. Leta 1918. jo je kupil takratni znameniti ljubljanski župan, Ivan Hribar. Po svoji hčerki jo je poimenoval, Zlatica. Leta 1934. so vilo preuredili in dozidali po načrtih arhitekta, Josipa Costaperaria. Trenutno je vila v bolj žalostnem stanju. Čaka na investitorja, ki jo bo obnovil, da bo zasijala v vsej svoji lepoti, Tako kot večina vil, ki jo obdajajo
Slovenija
Vila, nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja
Slovenija
Vila s kvadratnim stolpom
Slovenija
Znamenita vila, v njej je bila ustanovljena OF, 26. aprila 1941. V njej je, do selitve na začetek ulice, živel Josip Vidmar.
Slovenija
Spomenik "na pločniku" je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Pred njim so štirje kamniti stebrički. Eden manjka samo na fotki :) 
Slovenija
Tlorisno razgibana hiša, s stolpičem, ki ga pokriva piramidna streha
Slovenija
Vila z vogalnim stolpom
Slovenija
Vila Podrožnik je očem skrita, ampak tudi ograja je svojevrstna umetnina
Ljubljana
Doprsni kip Roberta Kollmanna, je odkril predsednik republike, Borut Pahor, 20. aprila 2015. Robert Kollmann ni imel potomcev, zato je grad podaril zvezi slepih in slabovidnih. Ta je leta 1940. vilo-grad prodala, s kupnino pa zgradila šolo za slepe in slabovidne. Kip je delo akademskega kiparja Mirsada Begiča (up-rs.si)
Ljubljana
Glavni vhod na posestvo, Vile Podrožnik, nekoč Kollmannov grad. Vilo je dal zgraditi ljubljanski trgovec s porcelanom, Franc Kollmann, njegov sin Robert pa jo je podaril slepim in slabovidnim. Danes je Vila Podrožnik protokolarni objekt Republike Slovenija
Slovenija
Hiša z gospodarskim poslopjem je danes dom diplomata, nekoč pa je bila del Kollmannovega posestva.
Slovenija


Povezano: Od Pionirske železnice do Tivolija



Register nepremične kulturne dediščine