Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Kraj, nad katerim se danes dviga mogočna župnijska in romarska cerkev Svete Trojice s frančiškanskim samostanom, se je imenoval Gradiše. Med leti 1636. do 1640. so na vzpetini, na mestu kjer je prej stala lesena kapelica, postavili cerkev z zvonikom. Od takrat se tudi kraj imenuje Sveta Trojica in danes je upravno središče istoimenske občine. Najstarejši del cerkve, prvotno ladja, je danes prezbiterij. Med leti 1735. do 1740. so cerkev povečali, dodali večjo ladjo, staro pa uporabili kot prezbiterij. Dogradili so štiri stranske kapele in zakristijo. Cerkev Svete Trojice ima poleg glavnega oltarja, kar deset stranskih oltarjev, ki stojijo v plitvih kapelah, v parih, po pet na vsaki strani. Štirje oltarji so iz sredine 18. stoletja, šest pa iz 19. stoletja. Kar nekaj slik je naslikal avstrijski slikar Jožef Kremserschmidt. Strop in stene v cerkvi je poslikal furlanski slikar Jakob Brollo. Zvonika, ki oklepata pročelje cerkve so dogradili v letu 1780.
Samostan ob cerkvi so zgradili konec 17. stoletja. Prvotno so bili v njem avguštinci. Od leta 1854. do danes so v samostanu frančiškani.
V Sveti Trojici, se je konec leta 1910. za šest mesecev, naselil slovenski pisatelj Ivan Cankar. Tu je napisal svojo dramo Lepa Vida.

Glavni oltar je nastajal med leti 1752. do 1755. Mojster te umetnine ni znan. Domnevajo, da je bila na delu graška delavnica. Oltar je v celoti lesen. V središču je kvalitetna oltarna slika Svete Trojice iz 18. stoletja, na žalost pa tudi ta slikar ni znan. V atiki oltarja je Božje oko obdano z žarki in številnimi angeli.  

Vitraj na oknu cerkve Svete Trojice v Slovenskih goricah. Vitraji so iz leta 1912. Ustvarili so jih v tirolski delavnici dr. Jele

Najstarejši del cerkve Svete Trojice. Zvonik s staro ladjo in prezbiterijem je iz začetka 17. stoletja.

1780. leta so cerkvi dogradili dva zvonika. Ob njej je tudi mogočen frančiškanski samostan

Trije čebulni zvoniki župnijske in romarske cerkve Svete Trojice 

Kamniti vodnjak

Sončna ura in letnica 1640. ko so postavili cerkev in samostan

Vhod v frančiškanski samostan

Sv. Jožef z Jezuščkom

Poslikava stropa, furlanski slikar Jakob Brollo.  

Orgle kot jih vidimo danes, so tretje največje v Sloveniji. Leta 2003. so jih povečali v Škofijski orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru. Prve orgle so bile postavljene leta 1833. Izdelal jih je mojster iz Gradca

Cerkev Svete Trojice v Slovenskih goricah ima deset stranskih oltarjev. Štirje so iz sredine 18. stoletja, ostalih šest pa je iz 19. stoletja. 

Freske v ladji in prezbiteriju je naslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834 - 1918). Pri slikarski dekoraciji sta sodelovala Osvald in Egidij Bierti iz Humina pri Čedadu. Cerkev so poslikali med leti 1882. do 1884.

Stranski baročni oltar Žalostne Matere Božje

Lurška Mati Božja. Marijo obdaja bogat baročni okvir.

Baročna prižnica z reliefi štirih evangelistov, je v osnovi iz 18. stoletja. Sredi 19. stoletja so jo obnovili. Na baldahinu stoji sv. Frančišek z volkom. Avtor kipa je Jakob Gschiel (1821-1908)

Stranski baročni oltar sv. Križa. Oltarno sliko Križanega je naslikal avstrijski slikar Johann Kremserschmit, ki smo ga "srečali" tudi v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu

Stranski oltar

Stranski oltar

Stranski oltar sv. Florjana

Slika na steni ladje "Jezus prijatelj otrok"

Sv. Ana z Marijo

Stranski oltar sv. Roka

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja, je delo nemškega baročnega kiparja Jožefa Strauba (1712-1756). Leta 1743. postavi Kužno znamenje v Mariboru. Po kiparjevi zgodnji smrti prevzame njegovo delavnico Jožef Holzinger, ki je bil njegov pomočnik v Mariboru. (wikipedia) 

Zunanja kapela Matere Božje

Zunanja kapela. XII. postaja križevega pota

Pročelje cerkve Svete Trojica v Slovenskih goricah. Impozantna zvonika so postavili leta 1780.


Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji nad Benediktom

Ljutomer

Velika Nedelja 

Vir:
sv-trojica-franciskani.si

voden ogled

Lenart v Slovenskih goricah

Po gradu Hrastovec in Spodnji Voličini smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, napotili v Lenart. Središče istoimenske občine v Slovenskih goricah, ki je bil kot mesto razglašen šele leta 1989. Ime je dobil po cerkvi sv. Lenarta, ki stoji v središču slikovitega starega mestnega jedra. Osrednji trg s fontano in spomenikom padlih v NOB, oklepajo hiše, ki so večinoma iz 19. stoletja. Starejše, lesene hiške so pogorele v požarih, ki so večkrat opustošili Lenart.
Večja znamenitost mesta je prav gotovo baročna cerkev sv. Lenarta z gotskimi oporniki. Krasijo jo baročni oltarji. Glavni in oba stranska oltarja sta delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Cerkev ima tudi dve stranski baročni kapeli. Oltarno sliko sv. Lenarta, je naslikal avstrijski baročni slikar Martin Johann Kremserschmidt.
Zanimiva je tudi visoko pritlična baročna hiška na Trgu osvoboditve, v kateri je bil nekoč stari rotovž. Ob Mariborski ulici, pod cerkvijo pa stoji hiša iz začetka 17. stoletja. Na kamnitem portalu ima grb družine Herberstein, ki so imeli tu svoje posesti. V hiši je bila tudi sirotišnica. V Lenartu mi je bila najbolj všeč Ptujska ulica, na kateri je niz pritličnih, podolgovatih hiš, v panonskem slogu. Vhodni portali so obrnjeni na cesto, na drugi strani pa imajo dvorišča s čudovitim razgledom na Slovenske gorice.

Lenart v Slovenskih goricah

Grb grofa Herbersteina, nad vrati pritlične hiše iz 17. stoletja

Pritlična hiša iz prve polovice 17. stoletja, z dvokapno streho na čop, stoji ob Mariborski ulici

V hiši, na Mariborski cesti v Lenartu, je bila v nekem obdobju tudi sirotišnica. Ustanovil jo je par, ki ni imel svojih otrok. V njej je bil tudi stari trški "špital"

Župnijska, gotsko-baročna cerkev sv. Lenarta in župnišče stojita v središču starega mestnega jedra Lenarta. Župnišče je današnjo podobo dobilo leta 1862. 

Ciril in Metod, slika v župnišču 

Na desni stoji mestna hiša

Spomenik posvečen vsem žrtvam nasilja v drugi svetovni vojni. Postavili so ga leta 1976. Avtorica je kiparka Vlasta Zorko Tihec

Ploščad na Trgu osvoboditve s fontano in spomenikom. Trg obkrožajo trške hiše, ki so večinoma iz začetka 19. stoletja, kajti trg je v svoji zgodovini večkrat pogorel. Simpatična hiška, prva z desne, je stari rotovž. 

Zunanji, gotski del prezbiterija cerkve sv. Lenarta, po kateri je kraj dobil svoje ime. Cerkev se omenja že leta 1196. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1518. Zvonik so zgradili leta 1531. v njem pa še vedno zvoni zvon z letnico 1573.

Baročni oltar med gotskimi okni. Glavni oltar je posvečen sv. Lenartu, zavetniku za zdravje živine in rešitelja jetnikov. Slednje je reševal iz ječ in jim priskrbel kos zemlje, da so se lažje vključili v življenje. Oltarna slika je delo baročnega slikarja Martina Johanna Kremserschmidta (1718-1801). Kar nekaj njegovih slik lahko vidimo tudi v samostanski cerkvi v Velesovem. 

Cerkev sv. Lenarta ima dve stranski kapeli, ki so ju prizidali v začetku 18. stoletja. Ena je posvečena Mariji, druga pa ...

... sv. Sebastjanu.

Sv. Metod, v stranski kapeli sv. Sebastjana

Stranski baročni oltar posvečen sv. Florjanu. Ob njem sta kipa sv. Janeza in sv. Pavla

Orgle na koru in rebrasti strop

Desni, baročni stranski oltar je posvečen sv. Janezu Krstniku. Glavni in oba stranska oltarja so delo slovenskega kiparja in rezbarja iz Maribora, Jožefa Holzingerja (1735-1797)

Gotski portal s kovanimi vrati

Baročna, lesena prižnica

Zaprta kapelica prislonjena h cerkvenemu obzidju

Nagrobna plošča z letnico 1645

Gotski portal

Detajl gotskega portala

Pritlična, sedem osna, klasicistična hiša, na Ptujski cest, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja. Glavni vhod krasijo pilastri. Na pročelju je mesto Lenart, postavilo spominsko ploščo. V tej hiši je, med leti 1908. do 1945. živel sodnik in pisatelj, Ožbolt Ilaunig 

Hiša, šola in cerkev sv. Lenarta. Stičišče Ptujske ceste in Trga osvoboditve. Dvonadstropna šola je bila zgrajena leta 1895.

Na Ptujski cesti so si hiše zelo podobne. Pročelja, ki gledajo na cesto so pritlična, hiše so podolgovate. Na drugi strani imajo dvorišča, vrtove in čudovite poglede na Slovenske gorice

Stanovanjska hiša iz prve polovice 19. stoletja ima na stranski fasadi zaprto, leseno verando

Še ena čudovita pritlična hiša, ki je danes lepo prenovljena. Poleg arhitekturnega okrasja in baročnega portala jo krasi tudi veliko rož. V osnovi je bila hiša zgrajena v drugi polovici 18. stoletja, kasneje so jo predelali in danes je čudovita. 

Triosna, baročna hiška, na Trgu osvoboditve 5, je stari rotovž oziroma mestna hiša, ki so jo postavili leta 1675. Ima okna s kamnito obrobo in baročnimi mrežami. V Lenartu je trški sodnik, že leta 1787, prisegal tudi v slovenskem jeziku. Na ploščadi za hišo je danes tržnica.

Verjetno vogalni kamen. Zdaj stoji ob starem Rotovžu

Na levi strani je gospodarsko poslopje, zgrajeno leta 1830. Na desni strani, na Jurovski cesti, stoji dvonadstropna hiša s kamnitim portalom in letnico 1831.


Povezane foto zgodbe, Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Spodnja Voličina

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

zupnija-lenart.si

Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988