Prikaz objav z oznako Gorica - Gorizia. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Gorica - Gorizia. Pokaži vse objave

sreda, 15. november 2017

Cerkev sv. Ignacija v Gorici

Cerkev sv. Ignacija v Gorici, so zgradili jezuiti, ki so v mesto prišli iz Gradca, na povabilo nadvojvode Ferdinanda, kot nekakšna protiutež protestantom, ki so tu pridigali. Med njimi je bil tudi Primož Trubar. Cerkev so začeli graditi leta 1654. Do posvetitve je minilo kar nekaj desetletij. Leta 1767. jo je posvetil prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems. S tem cerkev še ni bila dokončana. Nadaljevalo se je z izdelavo notranje cerkvene opreme, kot so oltarji, kipi in slike. Zadnje dejanje je bilo dokončanje razgibanega baročnega pročelja cerkve in dveh zvonikov, ki ju zaključujeta čebulasti strehi.
Današnja baročna cerkev ima eno ladjo, v njej so na vsaki strani po tri kapele z baročnimi stranskimi oltarji. Ti so bili izdelani sredi 18. stoletja. Prezbiterij krasi tabernakeljski oltar in iluzionistična freska. Mogočna cerkev je vredna ogleda. Stoji ob nekdanjem Travniku, danes trg - piazza Vittoria. Na trgu pred cerkvijo se odvijajo različne prireditve in sejmi. Priložnost za ogled cerkve v Gorici bo že ob prihajajočem veselem decembru. 🎅

Jezuitska cerkev sv. Ignacija. Graditi so jo začeli leta 1654, posvečena pa je bila leta 1767. Razgibano pročelje so dokončali precej pozneje, leta 1721 in je delo Krištofa Tauscha. Tudi kipi v nišah so njegovo delo. Osrednji je kip sv. Ignacija, na desni je sv. Janez Krstnik, na levi pa sv. Jožef. 
Glavni vhod v cerkev sv. Ignacija. Pročelje cerkve so jezuiti dokončali v letu 1721. Delo je opravil Krištof Tausch (1673-1731) . Njegovo delo so tudi trije kipi v nišah nad vhodi in zvonika s čebulnim zaključkom. Nad glavnim vhodom je kip sv. Ignacija (1491-1556). Ignacij Lojolski, vitez iz Baskije, je bil ustanovitelj jezuitov. (svetniki.org) 
Poslikava spodnje strani kora. Sv. Cecilija, zavetnica glasbenikov, pevcev in izdelovalcev orgel. Zato jo največkrat upodobijo pri igranju na orgle. 
Notranjost baročne cerkve sv. Ignacija. Enoladijska cerkev z obokanim stropom ima tabernakeljski glavni oltar, na vsaki strani po tri kapele z baročnimi oltarji. Oltarji so iz druge polovice 18. stoletja. Iluzionistična freska, na steni za oltarjem, naj bi bila delo Krištofa Tauscha. Dokončal jo je leta 1721. Od takrat je bila, zaradi poškodb v prvi svetovni vojni, večkrat restavrirana.
Banjasto obokan strop je bogato poslikan
Stranska kapela sv. Barbare. Na oltarni sliki je upodobljena s kelihom in mečem. Oltar. iz črnega in belega marmorja je izdelal Rafaelle Pich leta 1861.
Dve stranski kapeli, baročna prižnica in matronej nad kapelami.
Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja. Leta 1716. je zamenjal prejšnjega, ki je bil lesen. Avtor umetnine je Pasquale Lazzarini (1667. Benetke - 1731. Gorica), Na tabernaklju je kip Marije z detetom. Ob njima so štirje evangelisti. Levo sta sv. Marko in sv. Luka, na desni strani pa sv. Matej in sv. Janez. Štirje mogočni kipi predstavljajo jezuite z njihovimi atributi: sv. Alojzij Gonzaga, Ignacij Loyola, Frančišek Borgia in Stanislav Kostka z Jezuščkom.
Poslikava stene v prezbiteriju
Poslikava stene v prezbiteriju
Kapela z baročnim, večbarvnim marmornim oltarjem sv. Jožefa. Stranski oltar je podarila plemiška družina Kobenzl
Poslikava banjastega stropa v stranski kapeli sv. Jožefa. Na vrhu oltarja je grb plemiške družine Kobenzl
Nagrobna plošča s plemiškim grbom
Stranski baročni oltar sv. Križa z oltarno sliko Snemanje s križa.
Bogato poslikan obok stranske kapele sv. Križa
Baročna prižnica
Detajl spovednice
Kamniti kropilnik na stebru
Leseno razpelo
Relief Antona Padovanskega z režo za darove
Darovi za sv. Antona Padovanskega
Neptunov vodnjak na trgu - piazza Vittoria in cerkev sv. Ignacija v Gorici


Povezano:

Gorica - Gorizia

Goriški grad


Vir: 3.comune.gorizia.it


ponedeljek, 23. oktober 2017

Gorica - Gorizia

Obiskali smo Gorico, starejšo sestro naše Nove Gorice. Glede na to, da je med njima razlika v letih skoraj tisoč let, bi lahko rekli tudi pra, pra ... babico. 😉 Kakorkoli že, Gorica je lepo mesto, polno zgodovine, čudovitih palač, cerkva, spomenikov in trgov. Nekoč smo bili veseli številnih modnih trgovin z oblačili, danes pa se lahko bolj posvetimo številnim mestnim znamenitostim.
Gorica se prvič omenja že leta 1001. Danes je Gorica glavno mesto Goriške pokrajine, ki je del dežele Furlanija - Julijska krajina. V njej živijo različni narodi, med njimi je številna slovenska narodna manjšina. Delujejo v slovenskih društvih, ki so svoj dom znova našla v Fabianijevi palači Trgovskega doma.
Glede na to, da je to foto blog, naj fotografije povedo zgodbo o delčku starega mestnega jedra Gorice.

Italija, Furlanija - Julijska krajina
Ob mestnem parku stoji umetelno izrezljana meteorološka hišica. Postavili so jo leta 1895.
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Beneško - gotska palača na Korzo Verdi v Gorici
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Slovenski arhitekt Maks Fabiani je zadnja leta življenja preživljal v Gorici. Tu je leta 1962. umrl. Rodil se je leta 1865. v Kobdilju blizu Štanjela. Leta 2015. so ob mestnem parku in v bližini palače Trgovskega doma, ki so jo zgradili po njegovih načrtih, postavili doprsni bronasti kip našega arhitekta.
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Pietro Zanutti, pesnik, ki je objavljal v furlanskem jeziku. Leta 1911. so mu postavili spomenik v mestnem parku. Doprsni kip na visokem, monumentalnem podstavku z reliefom, je delo kiparja iz Vidma.
Italija, Furlanija - Julijska krajina
V goriškem mestnem parku je dobil svoj prostor tudi slovenski pesnik Simon Gregorčič
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Mestni park, ob Korzo Verdi, so uredili leta 1863. Krasi ga okrogli vodomet. V njem je veliko sredozemskih in eksotičnih rastlin, med katere so umestili spomenike pomembnih mož. Spomenika pomembne ženske, tu nisem opazila 😎
Italija, Furlanija - Julijska krajina

Italija, Furlanija - Julijska krajina
Trgovski dom v Gorici. Čudovito, vogalno, secesijsko palačo so postavili med leti 1903. do 1905. po načrtih slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. V palači so bile trgovine, banka, različna slovenska društva, restavracija, telovadnica, gledališče, knjižnica, čitalnica, nekaj stanovanj in verjetno še kaj. Palačo so zgradili na pobudo Henrika Tume in za potrebe goriških Slovencev. 
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Palača Alvarez na ulici Armando Diaz 5, je bila zgrajena med leti 1753. do 1758. V njej je bila sirotišnica. V prvi svetovni vojni je bila tu vojaška bolnišnica, kar je ostala vse do osemdesetih let 20. stoletja. Danes je v palači Alvarez sedež Videmske univerze v Gorici. V njej domujejo tudi Pokrajinski arhiv, muzej in knjižnica. (consunigo.it)
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Palača Gimnastične zveze v Gorici, vse od leta 1868. na ulici Rismondo. 
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Secesijska palača na Korzo Verdi
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Korzo Giuseppe Verdi v Gorici
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Del pokrite tržnice v Gorici, ob Korzo Verdi
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Palača goriške pošte, ki je zaradi visokega stolpa videti kot cerkev, je bila zgrajena med leti 1931. do 1933.
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Neptunov vodnjak iz prve polovice 18. stoletja. Stoji na Trgu zmage - Piazza della Vittoria. Trg je znan tudi kot Travnik, kar je nekoč ta prostor tudi bil. 
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Osrednji del palače, s kamnitim balkonom na konzolah in nišo s kipom, na ulici Carducci v Gorici
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Kapela Svetega Križa - Capella dell'esaltazione della croce, s črno kupolo na zvoniku. Baročno kapelo so postavili leta 1746. po naročilu grofa Avguština Codellija in spada v kompleks palače Kobenzl - Codelli.
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Baročno pročelje kapele sv. Križa
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Palača Cobenzl Codelli je iz 16. stoletja in stoji na ulici Carducci. Palačo je postavil grof Janez Kobenzl, leta 1587. Kasneje jo je kupila goriška plemiška družina Codelli. Ti so palačo povečali in jo 1794. podarili mestu, ki je v njej uredilo sedež goriške nadškofije, kar je še danes. 
Italija, Furlanija - Julijska krajina
V palači Cobenzl je služboval tudi zadnji goriški nadškof, ki je bil slovenskega rodu. Frančišek Borgia Sedej se je rodil leta 1854. v Cerknem. Na njegovi rojstni hiši, na Bevkovi ulici, stoji spominska plošča
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Dvonadstropna palača z romanskimi biforami
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Jezuitska cerkev sv. Ignacija in strnjen niz palač pod Goriškim gradom
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Secesijska palača
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Palača z dvema triforama v osrednjem delu, na Trgu - Piazza Vittoria 41. V atriju palače je vhod v mestni kino
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Mestni kino v Gorici
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Še en selfi velikega boga morja, Neptuna 😉
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Večjezična spominska plošča, tudi v slovenskem jeziku, na pročelju ene od palač na Piazza Vittoria. Na tem trgu, ki je bil nekoč travnik, so aprila 1714. usmrtili enajst voditeljev Tolminskega kmečkega punta.
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Pod grajskim hribom je predor, nad predorom pa stopnišče, ki vodi do Goriškega gradu
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Palača Paternolli na Piazza Vittoria. Družina Paternolli se je ukvarjala s tiskarstvom. Vse do leta 1849. je bila to edina tiskarna v Gorici. V lasti družine je bila do leta 1929. Tiskali so tudi v slovenskem jeziku. Že leta 1838. so natisnili dve slovenski pesmarici. (kamra.si)
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Trg Vittoria zaključuje mogočna palača Torriana iz 16. stoletja. Leta 1773. naj bi tu bival veliki osvajalec ženskih src, Giacomo Casanova. Danes je v palači sedež prefekture. Na trgu Vittoria stoji tudi marmorni steber sv. Ignacija. Postavili so ga leta 1687. 
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Strnjen niz goriških palač pod grajskim gričem. Palača s trikotnim čelom je palača Sigisfredo iz leta 1770. 
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Dvorišče palače Sigisfredo
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Preddverje tlakovano s prodniki in dvorišče s kipom palače Sigisfredo
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Jezuitska cerkev sv. Ignacija
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Raštel, znamenita goriška ulica, ki povezuje pot na grad in trg Vittoria. Na začetku ulice so bila nekoč kovinska, rešetkasta vrata, ki so ločevala mesto in podeželje. V času Jugoslavije, ko smo na veliko hodili v "šoping" v Italijo, je bil Raštel poln trgovin in lokalov. Danes je to peš cona, trgovin je le za vzorec. 
Italija, Furlanija - Julijska krajina
Ime trga Vittoria se je tekom let spreminjalo. Nekoč Travnik, danes prostor za druženje in sejemske prireditve.


Povezano:

Goriški grad, mesto nad mestom

Cerkev sv. Ignacija


Vir: Gorizia turizmo