Prikaz objav z oznako Goriška Brda. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Goriška Brda. Pokaži vse objave

sreda, 3. avgust 2016

Breg v Goriških Brdih

Tik ob meji z Italijo in na južnem robu pravljično lepih Goriških Brd, leži majhna vasica Breg. Ime je kar pravšnje, saj leži na bregu, pod njo pa se, v ravnini, razprostira italijanska vasica Albana. Staro vaško jedro se ponaša s kamnitimi hišami, obdano pa je s polji in vinogradi. Tu so tudi sadovnjaki in nasadi sivke.
Kljub vsej lepoti in naravni danosti pa vasica Breg nima prav veliko prebivalcev. Na srečo se je našla pogumna in podjetna družina, ki je obnovila staro primorsko hišo in odprla turistično kmetijo z gostiščem. Ponujajo dobro hrano in pijačo, kar smo tudi sami preverili.


Slovenija, S.Primorska
Baročna niša s fresko

Slovenija, S.Primorska
Breg, majhna vasica, ki leži tik ob meji z Italijo

Slovenija, S.Primorska
Enonadstropna hiša z gospodarskim delom v pritličju in z linami za sušenje na podstrešju

Slovenija, S.Primorska
Kamnita primorska hiška z enokapno streho

Slovenija, S.Primorska
Z Brega je lep razgled na italijansko stran. Vasica Albana ima med polji in vinogradi, na manjši vzpetini, tudi dvorec

Slovenija, S.Primorska
Enonadstropna kamnita hiša z dvokapno streho

Slovenija, S.Primorska
V vasici Breg je malo prebivalcev. Našla pa se je pogumna in pridna družina, ki je obnovila staro hišo in odprla turistično kmetijo in gostišče.

Slovenija, S.Primorska
Zanimiva stropna dekoracija gostilne. 

Slovenija, S.Primorska
Ročno spretni domačini, iz kosov lesa, ustvarjajo živalski svet

Slovenija, S.Primorska
Sivka je požeta in se pripravlja za predelavo v različne izdelke, na polju pa so ostali grmički

Slovenija, S.Primorska
Gostilna na Bregu v Goriških Brdih hrani sto let star čebelji panj

Slovenija, S.Primorska
Z vinsko trto in uro poslikana stena

Slovenija, S.Primorska
Stara, enonadstropna primorska hiša z lesenim gankom

Povezano: 

Romarska cerkev Marijino Celje

Britof pri Ukanju

Muzej na prostem Kolovrat

Kanal ob Soči



torek, 14. junij 2016

Grad in vinska klet Dobrovo v Goriških Brdih

Dobrovo je naselje z največ prebivalci v Goriških Brdih. Dobrih štiristo jih je in večina se ukvarja z vinogradništvom in sadjarstvom. Združeni so v največji zadružni vinski kleti v Sloveniji, ki je nastala leta 1957. Danes zelo uspešno trži različna vina, med glavnimi pa je Rebula. Klet Brda smo si ogledali tudi mi in res je fascinantna.
Na Dobrovem je tudi sedež občine Brda. Glavna znamenitost kraja pa je prav gotovo čudoviti, renesančni grad Dobrovo, ki stoji na majhni vzpetini, obdan z obzidjem in dvema ovalnima stolpičema. V enem je grajska kapela sv. Antona Padovanskega, z zvonikom na preslico. Grad ima skoraj obliko pravilne kocke, na vogalih pa ima štiri obrambne stolpe. Začeli so ga graditi okoli leta 1600. Zamenjal je nekaj plemiških družin, nekaj časa je bil celo v lasti vseh nas :). Leta 1979. so se lotili temeljite prenove gradu in ga leta 1991. v samostojni Sloveniji, odprli za javnost. Danes z njim upravlja Goriški muzej. V njem je Galerija Zorana Mušiča, s stalno zbirko njegovih del. V gradu je tudi prestižna restavracija in kot se za vinorodna Brda spodobi, tudi grajska vinska klet.

Slovenija, S.Primorska
Renesančni dvorec oziroma grad Dobrovo, so začeli zidati okoli leta 1600, na prostoru kjer je stal srednjeveški grad. Pravokotni dvorec ima štiri vogalne stolpe, obdaja pa ga tudi obzidje, z dvema vogalnima stolpičema.
Slovenija, S.Primorska
Zadnji del gradu Dobrovo, z obzidjem in vhodom na dvorišče. V desnem vogalnem stolpiču obzidja, je grajska kapela sv. Antona Padovanskega z zvonikom na preslico.
Slovenija, S.Primorska
Med prvimi lastniki renesančnega dvorca, je bila družina Colloredo. Danes je grad v "oskrbi" Goriškega muzeja. V njem je Galerija Zorana Mušiča. Poleg galerije, je tu tudi odlična restavracija in vinoteka
Slovenija, S.Primorska
Temeljita prenova gradu Dobrovo, se je začela leta 1979, za javnost pa so ga odprli v samostojni Sloveniji, leta 1991.
Slovenija, S.Primorska
Na dvorišču gradu Dobrovo je tudi vhod v grajsko Vinoteko Brda
Slovenija, S.Primorska
Kamniti portal, gradu Dobrovo
Slovenija, S.Primorska
Strop prehoda, v obzidju, na zadnji strani gradu Dobrovo
Slovenija, S.Primorska
Pred mogočnim gradom Dobrovo, stoji kip slovenskega pesnika, Alojza Gradnika, delo kiparja, Jakova Brdarja.
Slovenija, S.Primorska
Poslikava hodnika na gradu Dobrovo
Slovenija, S.Primorska
Poslikava hodnika, pred Galerijo Zorana Mušiča, na gradu Dobrovo
Slovenija, S.Primorska
Obokano in poslikano stopnišče, vodi v prvo nadstropje gradu, kjer je na ogled stalna zbirka grafičnih del, slikarja Zorana Mušiča.
Slovenija, S.Primorska
Hiša na Grajski cesti v Dobrovem, Goriška Brda
Slovenija, S.Primorska
Zasnova hiše, s kamnitimi arhitekturnimi detajli, sega v 17. stoletje. Hiša na Grajski cesti 9 pa je tudi rojstna hiša, dr. Avgusta Sfiligoja (1902 - 1985), o čemer priča spominska plošča na pročelju
Slovenija, S.Primorska
Spominska plošča, na pročelju hiše, na Grajski cesti 9, v Dobrovem
Slovenija, S.Primorska
Na dvorišču gradu Dobrovo, stoji zanimiv spomenik. Doprsni kip, Jawaharlala Nehruja, nekdanjega predsednika vlade, Republike Indije. Odkrili so ga 28. maja 2013. 
Slovenija, S.Primorska
Vinska klet Goriška Brda, Dobrovo, je največja zadružna vinska klet v Sloveniji. Svoje obratovanje je začela leta 1957. Danes združuje okoli 400 družinskih vinogradniških, manjših in večjih, kmetij
Slovenija, S.Primorska
Poleg vinskih sodov, lahko v vinski kleti vidimo tudi take "bazene" za vino.
Slovenija, S.Primorska
Naj se ve, da je tukaj shranjeno Pepino vino :)
Slovenija, S.Primorska
Moj najljubši foto motiv, kuža in narava :) 
Slovenija, S.Primorska
Detajl vhodnih vrat, zaščitni znak Goriških Brd, grad Dobrovo

Enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Kojsko

Šmartno

Gredič, Biljana in Gonjače





nedelja, 12. junij 2016

Goriška Brda: Gredič, Biljana in Gonjače

Ceglo se ponaša z enim najlepših dvorcev v Goriških Brdih. Vila, dvorec ali grad, domačini so mu od nekdaj pravili Gredič (mali grad) in tako je tudi ostalo. Kdaj natančno so ga zgradili, ni znano. Domnevajo, da je na tem mestu stalo poslopje že leta 1774. Ta letnica je namreč vklesana na bližnji, opuščeni in zapuščeni kapelici. Zadnja plemiška rodbina, ki je bila lastnica vile, je bila družina Codelli. Danes je Gredič znova v privatni lasti, lepo prenovljen, v njem je manjši hotel, ima pa tudi restavracijo in vinoteko, da o razgledu niti ne govorim.
Biljana je vasica in prafara, pravijo pa, da tudi ena lepših vasic v Brdih. Na najvišji točki vasi, stoji danes baročna cerkev sv. Mihaela, ki je obdana z vaškimi, kamnitimi hišami. Na žalost je večina zapuščenih in samevajo, čeprav so obdane z vinogradi in sadovnjaki. Gredič in Biljana pa sta postala prava tv zvezdnika, saj oba nastopata v nadaljevanki, Ena žlahtna štorija.

Slovenija, S.Primorska
Dvonadstropna vila, dvorec ali pa Gredič, kot so ga od nekdaj imenovali domačini, stoji pod vasjo Ceglo. Renesančni dvorec, krasi vogalni stolp s strelnimi linami. 
Slovenija, S.Primorska
Gredič je bil nekaj časa v lasti družine Codelli. Kdaj točno so ga postavili se ne ve natančno. Gredič je tudi danes v privatni lasti. V njem je hotel, restavracija in kot se za Brda spodobi, tudi vinoteka. Za dodatno obleganje dvorca pa je prispevala tudi tv nadaljevanka, Ena žlahtna štorija, ki si je dvorec vzela kot odlično kuliso. 
Slovenija, S.Primorska
Zapuščena kapela sv. Jožefa, stoji ob prenovljenem dvorcu Gredič. Kapela nosi letnico 1774.
Slovenija, S.Primorska
Briška hiša v vasici Biljana
Slovenija, S.Primorska
Biljana, slikovito staro vaško jedro, posejano s kamnitimi hišami in čudovitimi portali, ob ozkih, s kamnom tlakovanih uličicah. 
Slovenija, S.Primorska
Biljana, detajl kovanih vhodnih vrat, na biljansko pokopališče.
cerkev sv. Mihaela
Na najvišji točki vasice Biljana, se nahaja župnijska cerkev sv. Mihaela. Danes baročna cerkev, z ostanki gotike, je stisnjena med vaške hiše, do vhoda pa vodi kamnito stopnišče.
cerkev sv. Mihaela
Ohranjena freska iz sredine 14. stoletja, v ladijskem delu cerkve
cerkev sv. Mihaela
Freska na stropu biljanske cerkve, prikazuje prihod sv. Mihaela.
cerkev sv. Mihaela
Poslikan obok stranske kapele. Danes baročna, nekoč pa prafarna gotska cerkev sv. Mihaela, se prvič omenja že leta 1233
cerkev sv. Mihaela
Cerkveni kor z orglami
cerkev sv. Mihaela
Kip Jezusa, ki ga v župnijski cerkvi sv. Mihaela, uporabljajo tudi na vsakoletni procesiji
cerkev sv. Mihaela
Glavni baročni oltar, z osrednjo sliko sv. Mihaela. Nad sliko je krona, kar priča, da je bila Biljana "cesarska" župnija.
cerkev sv. Mihaela
Križno obokan, gotski strop prezbiterija, iz leta 1534, je bogato poslikan. Strop prezbiterija je poslikal goriški slikar in restavrator, Clemente Del Neri, leta 1905. Osrednji freski predstavljata Sveto Trojico in Marijino kronanje.
cerkev sv. Mihaela
Gotsko okno stare cerkve in ostanki stare freske, ki naj bi bila iz sredine 14. stoletja.
cerkev sv. Mihaela
Stranski oltar, Marija z detetom, ob njem pa slika, na kateri sta upodobljena sv. Ciril in Metod
cerkev sv. Mihaela
Župnijska, baročna cerkev sv. Mihaela v Biljani, ima poleg glavnega oltarja, še štiri stranske, marmornate oltarje.
cerkev sv. Mihaela
Spovednica
cerkev sv. Mihaela
Nagrobna plošča, družine Zupančič, na pročelju biljanske cerkve.
Slovenija, S.Primorska
Razgledni stolp v Gonjačah.Stolp je visok 23 metrov in ima 144 stopnic. Načrt je izdelal arhitekt Marko Šlajmer, stolp pa so postavili leta 1961.
Slovenija, S.Primorska
Detajl spomenika, posvečen 315-im žrtvam druge svetovne vojne, padlim na desnem bregu reke Soče. Spomenik stoji ob razglednem stolpu, v Gonjačah in je delo kiparja, Janeza Boljke. 
Slovenija, S.Primorska
Drugi del bronastega reliefa, na Gonjačah, kiparja Janeza Boljke. Oba reliefa simbolizirata borbo in trpljenje prebivalcev Goriških Brd. Tudi spomenik so postavili leta 1961.
pasma
Štirinožni prebivalec Goriških Brd, prijazni lepotec, leonberžan Medo


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Šmartno v Goriških Brdih

Goriška Brda, Kojsko

Iz Solkana, v Goriška Brda


Grad in vinska klet Dobrovo
Vir: brda.si

Zloženka: Spoznaj briške znamenitosti
Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih - Kulturno društvo Vilenica, 2011