Prikaz objav z oznako France Prešeren. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako France Prešeren. Pokaži vse objave

četrtek, 13. oktober 2022

Ribnica na Dolenjskem

Na enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem se odpravimo iz Ljubljane z vlakom. Lep, nov, udoben. Skozi okno opazujemo pokrajino in vasice skozi katere se vozimo. Z železniške postaje Ribnica se, po Kolodvorski ulici, odpravimo v staro mestno jedro.

Na Kolodvorski ulici se srečamo z našim pesnikom Francetom Prešernom in njegovo muzo. Vsak od njiju v obliki reliefa krasita stranski fasadi hiše z ostanki secesijskega okrasja na številki 12. V isti ulici najdemo zgradbe iz začetka 20. stoletja kot je Meščanska šola iz leta 1907, historična zgradba nekdanje lekarne v kateri je glasbena šola in kar nekaj lepih vil. V pritličju zgradbe na Kolodvorski 9 je bila leta 1929. posojilnica. Leta 1941. je slikar France Mihelič, pod napuščem, naslikal prizor iz življenja prebivalk in prebivalcev Ribnice z obvezno suho robo in lončarskimi izdelki. 

V središču starega mestnega jedra je župnijska cerkev sv. Štefana. V njej si lahko ogledamo pravo malo umetnostno "galerijo" kar štirih slovenskih slikarjev in ene slikarke. Oltarna slika v glavnem oltarju je delo Ivana Groharja, nastalo leta 1901. Prezbiterij sta poslikala Janez Wolf in njegov učenec ter pomočnik Anton Jebačin, leta 1880. Desetletje kasneje se je poslikave glavne in prečne ladje, v podobnem slogu, lotil slikar Matija Koželj. Svojevrstna umetnina so vratca tabernaklja v prezbiteriju. Izdelana so po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Piko na i je postavil eden velikih slovenskih arhitektov. Po načrtih Jožeta Plečnika so na novo zgradili zvonika in na vrh, namesto prejšnje piramidaste strehe, postavili značilne Plečnikove stebričke. Tako je Ribnica dobila edinstven sakralni spomenik vreden ogleda.

Za cerkvijo sv. Štefana, na drugi strani rečice Bistrica, na ravninskem delu, stoji Ribniški grad. Prvoten je bil porušen in požgan v drugi svetovni vojni. Delno so ga rekonstruirali, dodali letni oder za različne predstave, zaprti del pa namenili muzejskim zbirkam. Znotraj grajskega obzidja, v grajskem parku, je urejen Park kulturnikov. Doprsni kipi in spominske plošče so posvečene ljudem, ki so bili rojeni v Ribniški dolini ali pa so tu dolga leta delovali. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče je bila kakšna zapisana na spominskih ploščah pa sem spregledala. Našla sem pa doprsni kip partizanke in narodne heroinje Majde Šilc. Stoji osamljen v bližini zdravstvenega doma in kako stereotipno, na otroškem igrišču. 😎

Skratka, staro mestno jedro Ribnice je polno znamenitosti in zanimivosti. Od suhe robe, lončarstva do arhitekture in umetnostne zgodovine pa tudi za hrano je dobro poskrbljeno. 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Relief Franceta Prešerna na fasadi hiše, na Kolodvorski ulici v Ribnici, zgrajena na začetku 20. stoletja. Tudi relief naj bi bil iz tega časa. Danes je obnovljen.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Na drugi strani hiše je relief Prešernove muze. V stilu tiste na ljubljanskem Prešernovem trgu, samo manj razgaljena, oziroma ni razgaljena. 😊

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica. Nadstropna, pet-osna hiša na Kolodvorski ulici je bila zgrajena okoli leta 1920. Ima še nekaj secesijskega okrasja. Glavno okrasje pa sta reliefa Franceta Prešerna in njegove muze. Fotografiji zgoraj

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica. Hiša na Kolodvorski ulici s klasicistično fasado je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila lekarna, danes je tu glasbena šola.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, Kolodvorska 13. Detajl dvonadstropne stavbe s polkrožnim portalom in letnico 1907. Sprva je bila tu šola za fante, pozneje pa meščanska šola

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribniški semenj suhe robe. Košare takšne in drugačne. 😊

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, Kolodvorska 9. Freska pod strešnim napuščem je delo Franceta Miheliča, iz leta 1941. Predstavlja življenje Ribničanov in Ribničana s suho robo. V pritličju hiše je bila leta 1929. posojilnica.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Nadstropna secesijska hiša na Gorenjski cesti. Orel pod napuščem drži grbovni ščit z inicialkama AB

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Vila na Gorenjski cesti 3 je danes sedež občine Ribnica

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Bronasti kip bežeče matere z otrokom se imenuje 'Preplah'. Od leta 1961. stoji v manjšem parku na začetku Gorenjske ulice. Skulpturo je ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar, leta 1947. 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Majda Šilc (1923-1944), doprsni kip narodne herojinje, postavljen leta 1978. pri zdravstvenem domu Ribnica.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Ribničan, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini) 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Kurirček, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini). V rojstnem kraju še vedno živi in ustvarja.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Grb Ribnice na Dolenjskem

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
45. Ribniški semenj se je odvijal v nedeljo, 4. septembra 2022.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, Škrabčev trg

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribniški semenj, prepoznavnost Ribnice, suha roba

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Spominska plošča na pročelju nekdanje šole, na Škrabčevem trgu, ki jo je med leti 1810-1812 obiskoval France Prešeren.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ob cerkvi sv. Štefana v Ribnici stoji lesena skulptura 'Križani', delo kiparja Staneta Jarma.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, cerkev sv. Štefana. Levi stranski oltar je posvečen Rožnovenski Materi božji. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa. Freska sv. Uršula, iz leta 1890. je delo slovenskega slikarja Matija Koželja

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, cerkev sv. Štefana. Freska v prečni ladji, Kristus v farizejevi hiši, slikar Matija Koželj, 1890.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, cerkev sv. Štefana. Oltarna slika v glavnem oltarju, s podobo papeža Gregorja, je delo slovenskega slikarja Ivana Groharja. Nosi letnico 1901. Prezbiterij je poslikal slovenski slikar Janez Wolf (1825. Leskovec pri Krškem - 1884. Ljubljana), leta 1880. Nad glavnim oltarjem freska 'Sveta Trojica'. Pri dekorativni poslikavi prezbiterija je sodeloval tudi slovenski slikar Anton Jebačin (1850-1927 Ljubljana)

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vratca tabernaklja v prezbiteriju so bila izdelana po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1915. jih je izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. Na vrhu vratc stoji Marija z detetom. V medaljonih na levi strani, sta upodobljena Jezusovo rojstvo in Jezus na križu. Na desni strani je prizor iz Zadnje večerje in Marijino kronanje. 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, cerkev sv. Štefana. Janez Wolf, freske v prezbiteriju iz leta 1880. Mojzes in evangelista, sv. Janez in sv. Luka

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vitraj in dekorativna poslikava prečne ladje, Matija Koželj, 1890.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, cerkev sv. Štefana. Spovednica in Križev pot. Leta 1872. ga je naslikal slovenski slikar Matija Koželj.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, cerkev sv. Štefana. Desni stranski oltar sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa, freska nad oltarjem, sv. Frančišek Asiški, Matija Koželj, 1890.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Današnje orgle so iz leta 1874. Mrežasta ograja na koru je bila izdelana v Auerspergovi livarni na Dvoru, leta 1878.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
V Ribnici je bila suha roba prvič omenjena že v 14. stoletju. V izdelavo lesenih predmetov so bili vpeti vsi člani družine, od otrok do starih staršev. Danes je malo drugače. Še vedno se izdelujejo suho robarski predmeti. V počastitev panogi, ki je prehranjevala številne družine, vsako leto, če ne pride kaj vmes (korona), organizirajo Ribniški semenj. Letos že 45-ti. 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Kamniti grajski most povezuje trg in Ribniški grad.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Grad Ribnica in grajski park. Kjer je prvotno stalo obrambno obzidje, so leta 1958. zgradili arkadno galerijo. Pod njo je letni oder, ki ga zakrivajo stojnice 45. Ribniškega semnja.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica. V grajskem parku so po načrtih arhitekta Vlasta Kopača (1913. Žiri - 2006. Ljubljana), leta 1982, uredili Park kulturnikov. Tu so kipi in spominska obeležja okoli 60 oseb, ki so se rodile v Ribnici in Ribniški dolini ali pa so tu delovale.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, grajski park kulturnikov. Stanislav Škrabec, jezikoslovec, pisatelj, frančiškan, rojen 7. januarja 1844. v bližnji Hrovači. Umrl je 6. oktobra 1918. v Ljubljani. 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Lesena naprava za luščenje fižola

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribniški grad stoji na ravnini, ob reki Bistrici, v starem mestnem jedru Ribnice. Zgodovina gradu sega v začetek 12. stoletja. Zgradili so ga Turjačani. Tekom stoletij se je grad spreminjal in kljuboval številnim nevšečnostim. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil požgan.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Bronasta skulptura 'Ribniška partizanska družina' je delo kiparja Janeza Boljke. Postavljena je bila leta 1959. pred vhodom v grad, na Gallusovem nabrežju.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribniški semenj. Lojtrnika s suho robo

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, Francoski most. Letnica 1830, ko naj bi končali gradnjo mostu. To je omogočil Jožef Anton Rudež (1793-1846) in prebivalci Ribnice. 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, Francoski most iz 19. stoletja. Kamnita plošča z letnico 1665. in inicialkami barona Jurija Andreja Trillega. 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Staro mestno jedro Ribnice

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica na Dolenjskem. Kamniti, nekoč petločni, danes štiriločni Francoski most je bil zgrajen okoli leta 1810. Pod njim teče reka Bistrica. 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Zanimivi ostanki secesijske hiše z vogalnim stolpom na Gorenjski 25 v Ribnici. Viden je tudi del polkrožnega kamnitega vhoda na dvorišče. Postavili so jo v dvajsetih letih 20. stoletja. Kapelica ob njej je bila iz istega obdobja. Današnja je rekonstrukcija. Od stare kapelice sta ostala kamnita stebrička na pročelju. 

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, Gorenjska 33. Nadstropna secesijska hiša je imela nekoč trgovino in gostilno. Na ulični fasadi bledi napis tedanjega lastnika 'Franc Šilc'. Hiša je iz 19. stoletja. Kasneje so jo predelali in prizidali balkon nad vhodom.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Ribnica, Gorenjska ulica z nizom pritličnih hiš z dvokapno streho in frčado. Osnova hiš je iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Naselje čudovitih hišk se imenuje Gorenja vas in je del Ribnice. Prva hiša, na desni, s secesijskim okrasjem in lepo obnovljena je imela nekoč gostilno. Na ulični fasadi so ohranili inicialki F.K.

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Lepo ohranjena in vzdrževana modernistična vila na robu starega mestnega jedra Ribnice

Ribnica na Dolenjskem, Slovenija
Vrtnica na nekem ribniškem vrtu.



Vir: Register NKD
zupnija-ribnica.rkc.si
Stensko slikarstvo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem, Ana Pucelj, 3Kronika, 2018

petek, 8. februar 2019

Prešernov dan 2019 v Ljubljani

Na Prešernov dan, na ta veliki praznik kulture, se nisem odpravila v muzej ali galerijo, temveč sem šla na prav poseben kulturni foto sprehod po starem mestnem jedru Ljubljane. Kakšni kulturniki so tu živeli in tako ali drugače pustili svoj pečat v našem lepem mestu. Od pesnikov in pisateljev do slikarjev, glasbenikov, igralcev ... Če jih samo nekaj naštejem. Na prvem mestu naš veliki pesnik dr. France Prešeren, po katerem smo tudi poimenovali naš kulturni praznik. Pa Lili Novy, Janez Menart, Janez Vajkard Valvasor, Jurij Vega, Matija Jama, Gustav Mahler, Valentin Vodnik, Primož Trubar. In to je samo delček Kulturnikov, z veliko začetnico, ki so ustvarjali v Ljubljani.

Osrednja Slovenija
7. februarja 2019. sta niši, na pročelju Narodne galerije, dobili nova, modernistična stanovalca
Osrednja Slovenija
Take vrste kot je bila danes pred vhodom v Narodno galerijo pa še nisem videla, čeprav sem kar redna obiskovalka galerije. Razstava slikarke Ivane Kobilca se izteka, samo še do 10. februarja 2019. bo, je treba pohiteti 😎
Osrednja Slovenija
Ljubljanski grad
Osrednja Slovenija
Ljubljanski zmajček
Jurij Vega, matematik in avtor znamenitih logaritmičnih tablic, je med leti 1767. do 1775. hodil na jezuitsko gimnazijo in licej, ki je stala na današnjem Levstikovem trgu 1.
Osrednja Slovenija
Na stičišču treh ljubljanskih trgov, Stari, Gornji in Levstikov, najdemo na tleh kamnito ploščo z verzi pesnika Janeza Menarta.
Osrednja Slovenija
Lili Novy je živela in delala na Starem trgu
Osrednja Slovenija
Leta 1641. se je na Starem trgu rodil Janez Vajkard Valvasor
Osrednja Slovenija
Tudi slovenski impresionist, slikar Matija Jama se je rodil na Starem trgu
Osrednja Slovenija
Spominska plošča na rojstni hiši slikarja Matije Jama, na Starem trgu v Ljubljani
Rojstna hiša slikarja Matije Jama na Starem trgu
Osrednja Slovenija
Ohranjena gotska odprtina v preddverju palače na Mestnem trgu
Osrednja Slovenija
Pogled iz atrija
Osrednja Slovenija
V palači na Mestnem trgu 17 ima svoje prostore tudi Slovenski gledališki inštitut in muzej
Osrednja Slovenija
Prve slovenske gledališke dive 
Osrednja Slovenija
Gledališki list iz leta 1871. 
Osrednja Slovenija
Nič kaj kulturno ni bilo leta 1600 in 1601, ko so pred ljubljansko mestno hišo zažigali protestantske knjige
Osrednja Slovenija
V sezoni 1881/1882. je na Mestnem trgu živel skladatelj Gustav Mahler.
Osrednja Slovenija
Gostilna pri Kolovratu na Ciril Metodovem trgu ima v logotipu častitljivo letnico 1836. Med obema vojnama so se v njej zbirali kulturniki - penati. Med njimi so bili Oton Župančič, Igo Gruden, Ciril Kosmač, Lili Novy, Maksim Gaspari in drugi. V gostilno je včasih prišel tudi Jože Plečnik, kadar je želel govoriti s svojim bratom, ki ga je največkrat našel tukaj. Drugače pa je arhitekt v gostilne bolj redko zahajal.
Osrednja Slovenija
Verzi, ki jih je pred drugo svetovno vojno napisal eden izmed penatov, pesnik Igo Gruden, v spomin na Kolovratovega gostilničarja Tomaža Bizilja. (vir: info tabla)
Osrednja Slovenija
Razglednica Ljubljane iz leta 1916. Prešernov trg. Današnje Hribarjevo nabrežje pa je še pod Ljubljanico. Gostilna pri Kolovratu ima stalno razstavo starih ljubljanskih razglednic iz zbirke Zmaga Tančiča.
Osrednja Slovenija
Hribarjevo nabrežje danes
Osrednja Slovenija
Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Spomenik na Vodnikovem trgu oziroma ob ljubljanski tržnici
Osrednja Slovenija
Simpatična ozka ulica tlakovana s prodniki. Uličica se imenuje Za čreslom in povezuje Petkovškovo nabrežje in Trubarjevo ulico.
Osrednja Slovenija
Ivan Cankar
Osrednja Slovenija
Primož Trubar
Osrednja Slovenija
Detajl baročne palače na Trubarjevi ulici
Osrednja Slovenija
Primicova Julija
Osrednja Slovenija
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Osrednja Slovenija
Venec predsednika RS gospoda Boruta Pahorja, ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani
Osrednja Slovenija
Ena najlepših hiš v Ljubljani, hiša trgovca Hauptmanna in njen arhitekt Ciril Metod Koch.
Osrednja Slovenija
Josip Murn Aleksandrov, slovenski pesnik, je bil rojen v Kozlerjevi palači. Stala je na današnji ploščadi pred Mladinsko knjigo
Osrednja Slovenija
Nekateri grafiti so prav kulturni, večina pa ne 😎
Osrednja Slovenija
Danes sem opazila kamnito glavo na bloku v Parku slovenske reformacije. Ne vem še koga ali kaj predstavlja, je pa zanimiva 😎
Osrednja Slovenija

Osrednja Slovenija
Spomenik posvečen slovenski reformaciji in protestantskim pisateljem