Prikaz objav z oznako Fran Saleški Finžgar. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Fran Saleški Finžgar. Pokaži vse objave

četrtek, 6. april 2017

Doslovče, vasica pod Stolom kjer se je rodil Fran Saleški Finžgar

Doslovče so pomembna točka na Poti kulturne dediščine Žirovnica. V tej slikoviti vasici, na Gorenjskem, se je rodil pisatelj Fran Saleški Finžgar, 9. februarja 1871. Njegovo rojstno hišo so odkupili in uredili kot muzej na prostem. Kajža z gospodarskimi poslopji stoji na bregu, malo nad vasjo. Ob lepem in jasnem vremenu je od tu lep pogled na Triglav.
Kajža je bila v lasti pisateljevega deda, po materini strani, Joža Ažmana. Z njegovo najmlajšo hčerjo Rezo, se je poročil pisateljev oče in se iz Žirovnice priselil na Dolenčevo domačijo, kot se je reklo po domače. Postal je gospodar na majhni domačiji in jo dokaj uspešno vodil in preuredil, da je takšna kot jo vidimo danes. Družino je preživljal s krojaštvom. Pomagal je tudi ded, ki je bil tkalec in je tkal platno skoraj do svoje smrti.
Finžgarjeva rojstna hiša je enonadstropna in podkletena, Danes je streha pokrita z macesnovimi skodlami, nekoč pa je bila krita s slamo, tako kot večina vaških hiš. V spodnjih prostorih lahko vidimo razstavo o pisateljevem delu, v zgornjih prostorih pa je prikaz življenja Finžgarjeve družine. V črni kuhinji, shrambi, glavnem prostoru in kamri je ohranjeno precej predmetov, ki jih je družina uporabljala. Simpatična domačija Finžgarjevih v Doslovčah je pravi Muzej na prostem, kjer je prikazano življenje kajžarjev v času pisateljeve mladosti.

Fran Saleški Finžgar, rojstna hiša
Doslovče, rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja
spomenik
Doprsni kip Frana Saleškega Finžgarja v Aleji slavnih rojakov, v Zabreznici. Kip je ustvaril kipar Bojan Kunaver.
Fran Saleški Finžgar, rojstna hiša
Iz dimnika se kadi, v Finžgarjevi rojstni hiški je prijetno toplo
Fran Saleški Finžgar, rojstna hiša
Danes je streha, Finžgarjeve rojstne hiše, krita z macesnovimi skodlami. V pisateljevi mladosti so bile kajže krite s slamnato streho. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Leseno korito za hranjenje domačih živali
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Leseni plot in vhod, ki so ga Finžgarjevi uporabljali, ko so bili peš 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Majhno, kvadratno okno, obrobljeno s tufom 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče

Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Muzej na prostem, rojstna hiša pisatelja Finžgarja, gospodarska poslopja in sadovnjak. Imeli so tudi čebelnjak, kot vsaka spodobna hiša na Gorenjskem 😊
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Kozolec z lopo in lesenim vozom
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Očala v etuiju, ki jih je uporabljal Finžgar
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Finžgarjev gorilnik
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
V spodnjih prostorih je bil manjši hlev (štala), prostor pred tem vhodom je bil shramba (Čevdrc), za shranjevanje krompirja, sadja, tu je bila tudi velika kad za kislo zelje. Skozi ta vrata sta vstopala Finžgarjev ded in teta, ki sta živela z družino. Tu sta bili njuni postelji, v kotu pa je stala lončena peč. Danes so v teh prostorih uredili razstavo o življenju in delu pisatelja Frana Saleškega Finžgarja
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Zunanje stopnišče, ki povezuje spodnji in zgornji del hiše
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Hrastova vrata je nekoč odpiral Finžgar, danes pa številni obiskovalci
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Niša z leseno polico, v črni kuhinji, kjer je gospodinja hranila škafe. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Iz črne kuhinje se je vstopilo v "špajzo" ali shrambo
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Sirkova metla in lesena smetišnica z dolgim držalom
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Sklednik z lončenimi skledami
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče

Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Ognjišče v črni kuhinji
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče

Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Strme, lesene stopnice vodijo na podstrešje
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Lesena omarica s predali za shranjevanje živil in manjše posode. Nad njo je omarica v niši
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Glavni prostor v kajži se je imenoval "hiša". Danes bi rekli dnevna soba. Tu je lončena peč, kjer so posedali otroci in na toplem poslušali zgodbe, ki so jih pripovedovali odrasli, predvsem pa ded Ažman. Ohranjene so statve na katere je ded tkal platno, skoraj do svoje smrti. Ob statvah je tudi kolovrat
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Krtača za volno
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
V Tržiškem muzeju smo izvedeli, da se petrolejka z bučko imenuje "luč na gavge". V bučko so nalili vodo, s tem je bila svetloba močnejša pa še lahko so jo usmerili na delo, ki so ga trenutno opravljali. Verjetno je očetu ob šivalnem stroju taka luč prišla zelo prav.
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Likalnik, pomembno orodje vsakega krojača. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Trinožni stolček
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Bohkov kot z zanimivim Križevim potom. Slike v črnih okvirjih in temno rdečim križem, so stari češki bakrorezi iz prve polovice 19. stoletja.
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Šivalni stroj in krojaške škarje Finžgarjevega očeta. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
V osrednjem prostoru je lesena miza z intarzijo, klopi in stol, ki je pripadal gospodarju domačije. 
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Ženska oblačila 19. stoletja
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Spalnici se je reklo kamra. Zibka, ki je danes razstavljena, ni Finžgarjeva, je pa iz tistega časa.
Slovenija, Gorenjska
V ravninskem delu Doslovč, so hiše že na prvi pogled bogatejše, zidane, nadstropne in z večjimi gospodarskimi poslopji
Slovenija, Gorenjska
Pred eno od hiš stoji dvoje starih sani, verjetno iz 19. stoletja.
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Povezava med hišo in gospodarskim poslopjem
Slovenija, Gorenjska
Mogočna zidana domačija, kjer sta hiša in gospodarsko poslopje povezani z lesenim gankom. Hišo krasi dvoramno, kamnito stopnišče in kamniti portal. V hiši je živela družina usnjarja F. Paplerja. Ostanki "firme" so še vidni na pročelju. 
Slovenija, Gorenjska
V kamen vklesana letnica 1885. ko so vaščani zgradili napajališče za živali
Slovenija, Gorenjska
Poleg rojstnih hiš in obeležij znamenitih Slovencev, so skupni imenovalec Poti kulturne dediščine Žirovnica tudi različni napajalniki. Ali je korito vkopano v zemljo ali pa je nad zemljo, skratka vsaka vasica ima vsaj enega, nekatere tudi več.
Pot kulturne dediščine Žirovnica - Doslovče
Pogled na Finžgarjev dom, s ceste.


Povezano:

1. Žirovnica in Matija Čop

2. 3. Selo in Zabreznica pri Žirovnici

4. Breznica, Janšev rojstni kraj


6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača




                           Vir: Voden ogled Finžgarjeve domačije s Petro Kržan (Visit Žirovnica)
Doslovče, Janez Bogataj in Jože Faganel, Zbirka kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1970


ponedeljek, 3. april 2017

Breznica, Janšev rojstni kraj

Na Breznici, vasici ob vznožju Karavank in mogočnega Stola, se je 20. maja 1734, rodil čebelar Anton Janša. V družini je bilo devet otrok. Anton se je že od malega zelo zanimal za čebele. Veliko časa je preživljal ob domačem čebelnjaku kjer jih je opazoval in se večinoma sam dokopal do neprecenljivega čebelarskega znanja. To znanje mu je pomagalo do velikega uspeha na Dunaju, kjer se je od nepismenega kmečkega fanta, v nekaj letih, povzpel do vrhunskega čebelarja. Z odlokom cesarice Marije Terezije, je leta 1769. postal učitelj čebelarstva. Zanimivo je, da se je Anton Janša odpravil na Dunaj, z mlajšima bratoma, da bi se vpisali na Bakrorezno risarsko šolo dunajske slikarske akademije. Vsi trije so se vpisali, mlajša brata sta tudi diplomirala in pozneje tudi poučevala na isti šoli. Antona pa je zaneslo na pot čebelarstva, kjer je bil tako uspešen, da je postal prvi čebelar cesarstva. Žal je umrl, še ne 40 let star, leta 1773. na Dunaju.
Druga znamenitost Breznice je župnijska cerkev Žalostne Matere Božje, ki so jo začeli graditi leta 1819, posvetili pa 28. avgusta 1821. Tu so jo postavili, ker je bila Breznica geografsko v središču takratne župnije. Verjetno je iz enakega razloga, danes tu mestna hiša, leta 1998. ustanovljene nove občine Žirovnica. Ob cerkvi stoji še ena velika znamenitost. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, ki je nastal v navezi dveh dobrih prijateljev in znamenitih Slovencev. Pobudo je dal pisatelj Fran Saleški Finžgar, načrte pa je izdelal arhitekt Jože Plečnik.

Slovenija, Gorenjska
Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici pri Žirovnici
Slovenija, Gorenjska
Pokopališče ob cerkvi Žalostne Matere Božje na Breznici. Na pokopališču je v treh terasah urejeno grobišče padlih v NOB, z osrednjim spomenikom v obliki Triglava
Slovenija, Gorenjska
Pred baročno cerkvijo na Breznici stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Nastal je med leti 1928 do 1931, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
Slovenija, Gorenjska
Detajl Plečnikovega spomenika. Kip stoječega sv. Krištofa, ki je delo kiparja Borisa Kalina
Slovenija, Gorenjska
Detajl Plečnikovega spomenika. Oltarna menza s posodo. Na menzi so verzi Frana Saleškega Finžgarja: Vi za nas ste dotrpeli, vi za nas izkrvaveli, na mirovnem pečatu vaša kri, preklet, kdor drzno kdaj ga še zdrobi.
Slovenija, Gorenjska
Vhod na ograjeno pokopališče ob župnijski cerkvi
Slovenija, Gorenjska
Plečnikov spomenik padlim v prvi svetovni vojni je zgrajen iz, Plečniku zelo ljubega, podpeškega kamna. Ima obliko pokopališkega svetilnika, ki ga zaključuje pet piramid s križi. Na stebru so vklesana imena padlih.
Slovenija, Gorenjska
Pri gradnji farne cerkve so pomagali tudi farani, tako s svojim delom kot s hrano. Glede na to so prebivalci tudi dobili svoja imena. Brezničani in sosednji Doslovčani so dobili ime Čikvarji, ker so pri delu in hrani pomagale v glavnem ženske 😏
Slovenija, Gorenjska
Ob urejeni poti do Janševega čebelnjaka, stoji pritlična hiša s frčado in štukaturnim okrasjem, iz leta 1905.
Slovenija, Gorenjska
Doprsni kip čebelarja Antona Janše, v Aleji slavnih rojakov v Zabreznici. Kip je izdelal kipar Bojan Kunaver, leta 1981.
Slovenija, Gorenjska
Današnji čebelnjak na Breznici, so postavili ob 200. letnici smrti Antona Janše, se pravi leta 1973. na istem mestu kot je stal stari, ki so ga podrli leta 1877. 
Slovenija, Gorenjska
Anton Janša je na svojem čebelnjaku sam poslikal panjske končnice. Na domačem skednju je imel tudi svojo slikarsko delavnico, kjer je po potrebi tudi popravil kakšno cerkveno umetnijo.
Slovenija, Gorenjska
Spominska lesena tabla na Janševem čebelnjaku
Slovenija, Gorenjska
Panjska končnica
Slovenija, Gorenjska
Panjska končnica. Poklon Svetih treh kraljev
Slovenija, Gorenjska
Panjska končnica. Bratje prodajo Jožefa
Slovenija, Gorenjska
V 18. stoletju se je poslikava panjskih končnic zelo razširila, predvsem v slovenskem alpskem svetu. Podobe na panjskih končnicah nam v glavnem pripovedujejo zgodbe iz Svetega pisma.
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Panjska končnica. Ženske kuhajo juho iz hlač
Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska

Slovenija, Gorenjska
Vhodni portal hiše Breznica 8
Slovenija, Gorenjska
Kozolec in polja južno od vasi Breznica


Povezano:

1. Žirovnica in Matija Čop

2. 3. Selo in Zabreznica


5. Doslovče, vasica pod Stolom ...

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača




                                   Vir:
Čebelar Anton Janša 1734-1773, ob odkritju njegovega obnovljenega čebelnjaka na Breznici, ob mednarodnem čebelarskem kongresu v Ljubljani, uredil Jože Šimec, Slovenska matica, Ljubljana, 2003


Register nepremične kulturne dediščine
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010

Pripovedi s panjev, dr. Emilijan Cevc, Ida Gnilšak, Čebelarski muzej, Radovljica 1992



Umetnostna topografija Slovenije, UE Jesenice, Občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica,
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana 2011