Prikaz objav z oznako Domžale. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Domžale. Pokaži vse objave

sreda, 23. januar 2019

Srednjeveško slikarstvo v cerkvi sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah

Krtina je vasica, ki leži blizu Domžal. V svojem starem vaškem jedru, na manjši vzpetini skriva pravi srednjeveški biser. To je poznogotska cerkev sv. Lenarta, ki so jo zgradili okoli leta 1500. Okoli cerkve so zgradili taborski zid in obrambne stolpe. Leta 1727. so obzidje znižali, od petih obrambnih stolpov stoji samo še eden, ki je cerkveni zvonik.

Cerkev sv. Lenarta je dvoranska cerkev s tremi ladjami, glavni oltar je z dvema stopnicama ločen od ostalega dela. Cerkev ima zvezdasto rebraste oboke, ki so nad glavnim oltarjem tudi poslikani. Ob glavnem oltarju sta še dva stranska gotska oltarja. Vsi trije oltarji so obdani s srednjeveškimi freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Freske se vsebinsko povezujejo, ob nastanku pa so se nadaljevale tudi na oltarjih. Nekaj fresk je poškodovanih, večina pa je v dobrem stanju. Kljub temu je več kot petsto let stara "srednjeveška galerija" vredna ogleda.

Slovenija
Gotska cerkev sv. Lenarta na Krtini ima tri ladje, ki so enako dolge, kar je edinstveno na slovenskem prostoru. Cerkev nima prezbiterija. Glavni oltar je za dve stopnici dvignjen nad ostalim delom cerkve. 
Slovenija
Glavni gotski oltar sv. Lenarta je izdelal Ivan Vurnik iz Radovljice, leta 1887. Ob osrednjem kipu sv. Lenarta sta kipa sv. Jedrt in sv. Apolonije. Na vrhu je manjši kip sv. Roka.
Slovenija
Cerkev sv. Lenarta na Krtini je križno-rebrasto obokana
Slovenija
Stranski gotski oltar Roženvenske Matere božje. Vsi kipi so leseni in pozlačeni. V niši na vrhi je kip sv. Florjana. Tudi ta oltar je izdelal Ivan Vurnik
Slovenija
Freska prikazuje Obiskovanje, Rojstvo in Poklon Svetih Treh Kraljev, ki je rahlo poškodovana. Freske so vsebinsko povezane. Govorijo nam zgodbo o Kristusovem življenju. 
Slovenija
Srednjeveška freska Poslednja sodba na južni steni cerkve sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah. V mandorli je podoba Kristusa sodnika. Na obeh straneh ga obdajajo apostoli. Osrednji prizor predstavlja Marijo in sv. Janeza Krstnika kot priprošnjika za mrtve, ki za njima vstajajo iz grobov. Eni gredo v nebesa kjer jih sprejme sv. Peter (spodaj levo), drugi padejo v peklensko žrelo pekla (spodaj desno). Freska je nastala okoli leta 1500.
Slovenija
Stranski gotski oltar sv. Janeza Nepomuka
Slovenija
Stranski, baročni oltar je posvečen Sveti Družini. Ob sliki sta dva zavita in pozlačena lesena stebra. Na desni strani je kip sv. Janeza Krstnika, na levi pa kip sv. Janeza Evangelista. V atiki je slika Marije z Detetom. Je najstarejši oltar v cerkvi. Nastal je konec 17. stoletja. 
Slovenija
Slovenija
Freska na vzhodni steni. Zgoraj sv. Janez Evangelist, Jezus, sv. Jakob in sv. Andrej. Spodaj sv. Lenart z donatorjem in Marija z otrokom.
Slovenija
Relikvije za glavnim oltarjem
Slovenija
Slovenija
Orgle z gotsko omaro in kor imajo letnico 1910. Orgle s sedmimi registri je izdelalo podjetje Bratov Zupan iz Kamne Gorice.

Slovenija
Križev pot, slike olje na platnu, je nastal leta 1846. Zanimivi so napisi, ki so v bohoričici. Slike in okvirje so restavrirali leta 1985.
Slovenija
Slovenija
Lesena vrata z zatrepom. Vhod na dvorišče cerkve sv. Lenarta
Rože pred cerkvenim obzidjem.

Slovenija
Strelna lina v cerkvenem obzidju, ki je danes znižano.
Slovenija
Detajl glavnega gotskega portala z letnico 1897 in okroglo okno z krogovičjem in barvnim steklom
Slovenija
Vhodni gotski portal
Slovenija
Stranski portal iz moravškega peščenjaka in letnico 1640. 
Slovenija
Kamniti neogotski portal z letnico 1897. 
Slovenija
Zvonik stoji samostojno in je vpet v nekdanje obrambno obzidje. Ob svojem nastanku je bil tudi v funkciji obrambnega stolpa. Vrh zvonika krasijo gotske bifore.
Slovenija
Gotska cerkev sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah.
Slovenija
Taborska cerkev sv. Lenarta na Krtini ima danes nekoliko znižano obrambno obzidje


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata


3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 



Vir: voden ogled
zupnija-dob.rkc.si
Lev Menaše, Krtina in Dole, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Ljubljana, 1984.

četrtek, 06. december 2018

Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Rodici, kar poka od baroka. Za to je glavni "krivec" slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Rodil se je v Mengšu, 4. oktobra 1700. Leta 1723. se je poročil. V zakonu sta se mu rodila hči in sin Krištof Andrej, ki je prav tako postal slikar in sodeloval z očetom pri poslikavi cerkve v Grobljah. Leta 1749. je ovdovel in se še istega leta poročil z vdovo ljubljanskega rezbarja Jakoba Gabra. In prav iz te družine prihaja drugi "krivec" za razkošno lepoto grobeljske cerkve. Urban Gaber, rezbar iz Škofje Loke je po smrti brata Jakoba, prevzel njegovo delavnico v Ljubljani.

Rezbar Urban Gaber (1725-1782) je ustvaril grobeljske oltarje z elegantnimi belimi kipi z zlato obrobo. Cerkev ima poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu, še dva stranska oltarja, ob slavoločni steni, ki sta posvečena sv. Andreju in sv. Marjeti. Avtor oltarnih slik v teh dveh oltarjih ni znan. Cerkev ima tudi dve kapeli z oltarjema sv. Notburge in sv. Izidorja. Sliko slednjega je ustvaril baročni slikar Anton Cebej, leta 1763.

Krona vsega pa je iluzionistična poslikava v ladji, prezbiteriju in v obeh kapelah. Baročni slikar in v prvi vrsti freskant Franc Jelovšek nam je naslikal zgodbo o življenju cerkvenih zavetnikov in oglejskih mučencev, škofa sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Notburge in sv. Izidorja, zavetnika kmetov in preprostih ljudi. Osrednja freska v ladji je posvečena Marijinemu vnebovzetju in kronanju v nebesih. Poslikava v Grobljah je zadnje večje Jelovškovo delo. Umrl je v Ljubljani 31. maja 1764.

Na eni od fresk je slikar upodobil tudi sebe. Franc Jelovšek, nad korom, zre na obiskovalce in opazuje, kako všeč jim je njegovo delo. Lahko ga potolažim. Bili smo navdušeni 😊

Glavni oltar z oltarno sliko škofa sv. Mohorja in diakona Fortunata. Slika je nastala leta 1823. in je delo ljubljanskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (1749. Kropa - 1834. Ljubljana). Ob sliki sta elegantna bela kipa z zlato obrobo, ki ponazarjata sv. Jožefa z Detetom in sv. Ano z malo Marijo. Kipa sta delo rezbarja Urbana Gabra. 
Poslikan obok v prezbiteriju. Osrednji prizor na poslikavi sta oglejska mučenca sv. Mohor in Fortunat, ki klečita ob Križanem. 
Stranski oltar sv. Andreja in kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega z Jezuščkom v naročju
Stranski oltar sv. Marjete in kipa dveh jezuitov, sv. Frančiška Borgia in sv. Frančiška Regisa
V prezbiteriju je Franc Jelovšek naslikal prizore iz življenja zavetnikov grobeljske cerkve, sv. Mohorja in Fortunata. Freska na levi prikazuje smrtno obsodbo škofa Mohorja, na desni pa Mohorja mučijo z razbeljenim železom. 😢
Osrednja freska, v kupoli cerkvene ladje, predstavlja dva dogodka, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje v nebesih. Značilnost baročnih poslikav je tudi poveličevanje Marije.
Kapela z oltarjem sv. Izidorja. Oltarna slika je delo Antona Cebeja. Nastala je okoli leta 1763.
Obok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Izidorja.
V kotih osrednje ladijske freske so prikazani prizori iz življenja svetnikov v stranskih oltarjih. Na levi Mučeništvo sv. Marjete. Prizor na desni strani freske, sv. Janez in Pavel delita miloščino. Gospod, ki nas opazuje pa je naš baročni slikar Franc Jelovšek. 
Del freske na ladijskem oboku. Zgoraj desno je prikazano Mučeništvo sv. Andreja.
Oglejskega mučenca sv. Mohorja mučijo
Kapela z oltarjem sv. Notburge. Ob oltarni sliki stojita kipa sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksaverija. 
Lok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Notburge.
Del starejših fresk, ki so jih našli na steni pod korom
Umetelno izdelano okovje na vhodnih vratih
Novejša poslikava pod korom.
Na freski, nad korom, nas opazuje avtor vseh čudovitih baročnih stropnih poslikav, baročni slikar in freskant Franc Jelovšek (1700. Mengeš - 1764. Ljubljana)
Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Izdelali so jih leta 2006. v orglarski delavnici v Cerkljah na Gorenjskem.
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata  stoji v krajevni skupnosti Jarše, Rodica pri Domžalah
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, v meglenem oktobrskem jutru. 😎

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini pri Domžalah

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

8. Valvasorjev grad Bogenšperk



Vir:
Baročne Groblje, dr. Ferdinand Šerbelj, Ljubljana, Družina, 2008


petek, 23. junij 2017

Domžale, slamnikarstvo in Festival

Izlet v Domžale? Zakaj pa ne. Nekateri pravijo, da Domžale nimajo starega mestnega jedra. toda v pisnih virih se kraj omenja že v začetku 13. stoletja. Trške pravice dobi šele leta 1925, ko so se združile štiri vasi: Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Študa. Rekla bi, da je Študa najstarejši del današnjega mesta in tudi njegovo staro mestno jedro. Središče le tega je Goričica z župnijsko cerkvijo, ki stoji na mestu stare cerkve, ki je bila obdana z dvojnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi kot obramba pred turškimi vpadi. Na začetku Ljubljanske ceste stojijo pritlične hiše z gospodarskimi poslopji iz konca 19. stoletja. Zelo izstopa secesijska palača Kulturni dom, nekdanja vinska klet pa tudi zgradba občine in gasilski dom, ki so nastale v začetku 20. stoletja.
Trg in mesto je močno zaznamovala zelo uspešna slamnikarska obrt. Iz manjših delavnic, ki so jih imeli domačini, se je s pomočjo Tirolcev slamnikarska obrt, tekom desetletij, razvila v industrijsko proizvodnjo. O tem pričajo številna poslopja, v katerih so se ukvarjali s slamnikarstvom. Uspešna obrt  ima tudi svoj Slamnikarski muzej, s stalno zbirko "300 let slamnikarstva na Slovenskem".
Na drugem koncu Domžal pa še vedno ob Ljubljanski cesti, se nahaja Češminov park, ki je bil glavni razlog za obisk mesta. 11. junija se je tu odvijala prireditev za vse "pasjeljubce", Festival za ljubitelje živali. 🐕
Osrednja Slovenija
Vila Kurzthaler, na Ljubljanski cesti, je bila zgrajena leta 1910. Zgradila sta jo brata Kurzthaler, ki sta se ukvarjala s slamnikarstvom. Čudovito vilo so gradili stavbeniki iz Benetk 
Osrednja Slovenija
Na stičišču Ljubljanske in Kolodvorske ulice stoji Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Domžal. Ustvarila sta ga kiparja Peter Loboda, ki je tudi avtor kipa Kristusa na župnijski cerkvi in Frančišek Smerdu ter kamnosek Franc Mežnar. Na kamnitih podstavkih je pet kipov, ki predstavljajo mater, upornika, borca, interniranca in ubežnika iz nemškega taborišča. Postavili so ga leta 1954.
Osrednja Slovenija
Nekdanja Nemška šola je bila zgrajena leta 1890. Šolo so obiskovali otroci družin, ki so s Tirolske prišli v Domžale in tu delali med slamnikarsko sezono, čez poletje pa so se vrnili domov. Po prvi svetovni vojni je šola prenehala z delovanjem. Leta 1926. je v zgradbi začela delovati prva banka v Domžalah. 
Osrednja Slovenija
Vogalna, nadstropna hiša, ki se tako lepa "prilega" stiku Ljubljanske in Kolodvorske ulice, je Menartova hiša. Zgradil jo je trgovec, na začetku 20. stoletja. Na žalost se je preveč zadolžil, zato je zgradba prešla v last banke. Verjetno ne te, ki danes domuje v prelepi palači. 😎
Osrednja Slovenija
Palača, v kateri danes domuje Občina Domžale, ima zelo pestro zgodovino lastnikov in najemnikov. Zgradbo so zgradili tirolski podjetniki leta 1874. Sprva je bila nadstropna stavba, v kateri je bila slamnikarska tovarna. Ko so, leta 1927, prenehali s proizvodnjo, je zgradbo kupil trgovec Anton Volk. V pritličju je uredil skladišče za žito, v zgornjem nadstropju pa stanovanjske prostore. Ob vili je uredil tudi park s sprehajalnimi potmi. Po drugi vojni so zgradbo prenovili in ji dodali nadstropje. V njej so gostovali pošta, zdravstveni dom pa sodišče pa verjetno še kdo. Ob palači je še vedno urejen park s paviljonom, za različne prireditve na prostem
Osrednja Slovenija
Kulturni dom Franca Bernika. Nadstropna palača v slogu secesije, je bila zgrajena leta 1910, kot Društveni dom, na pobudo duhovnika, gospodarstvenika in pisatelja Franca Bernika ter po načrtih arhitekta Franca Ravnikarja. 
Osrednja Slovenija
Palača Kulturnega doma je zgrajena v obliki črke L. V njej je danes Glasbena šola, dvorana za kino predstave in druge prireditve
Osrednja Slovenija
Visoko pritlična, podkletena secesijska zgradba, ki je dolga kot ponedeljek, je bila zgrajena leta 1910. Nastajala je pod taktirko istega moža, ki je gradil sosednji Kulturni dom, Franca Ravnikarja. Stavba je bila zgrajena po naročilu Antona Mullerja, gostilničarja in vinskega trgovca. Take zgradbe je Muller videval na svojih trgovskih poteh po Panonski nižini. Bil je tako navdušen nad njimi, da si je tudi sam omislil eno. Imela je veliko vinsko klet in trgovino z vinom pa tudi stanovanjske prostore za številno družino
Osrednja Slovenija
Osrednji del secesijske, nekdanje Mullerjeve vinske kleti
Osrednja Slovenija
Gasilski dom Stob z letnico 1906. Arhitekt in tesarski mojster Franc Ravnikar, je imel na današnji Ljubljanski ulici, v Domžalah, kar precej naročil in dela. Tudi gasilski dom s secesijskimi elementi in stolpičem na dvokapni strehi, je njegovo delo. 
Osrednja Slovenija
Pritlična stanovanjska hiša s podstrešjem in frčado je značilna za Domžale konec 19. stoletja
Osrednja Slovenija
Dvojna frčada s pilastri in lesenim zatrepom na eni izmed zapuščenih hiš
Osrednja Slovenija
Tudi v Domžalah imajo radi beneško rdečo barvo 😎

Osrednja Slovenija
Lepo obnovljena pritlična hiša s pravokotnim tlorisom, dvokapno streho in podstrešjem
Osrednja Slovenija
Simpatična domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, iz sredine 19. stoletja. Pritlična, zidana hiša, s kamnito obrobo in kovano mrežo na oknih, s podstrešjem in obvezno frčado. Gospodarsko poslopje krasijo opečne prezračevalne line v obliki bifore s polkrožnim zaključkom
Osrednja Slovenija
Godbeni dom in Slamnikarski muzej na Kajuhovi 5. Zgrajen je bil med leti 1925 do 1929. Leta 2012. so v zgradbi uredili Slamnikarski muzej s stalno zbirko "300 let slamnikarstva". 
Osrednja Slovenija
Niša na pročelju, z znakom domžalske godbe in letnico 1926
Osrednja Slovenija
Spominska plošča trem godbenikom, padlim v drugi vojni. Ploščo z nadstreškom so odkrili leta 1954.
Osrednja Slovenija
Beli poni v Češminovem parku, na prireditvi Festival za ljubitelje živali (11. junij 2017)
Tačke pomagačke
V Češminovem parku sem srečala člane Društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Bugi je najdenček, ki je bil ob prihodu v hišo svoje vodnice, zelo ubogi. Vsi, ki so skrbeli zanj, so govorili kako je kuža "bugi" in tako je dobil ime Bugi. Danes ni nič več "bugi", temveč Bugi - terapevtski kuža 😍
Osrednja Slovenija
Tudi bernski planšarski pes je Tačka pomagačka. Kljub vročemu dnevu je terapevt nasmejan 😍
Osrednja Slovenija
Zajčevo znamenje ob Češminovem parku. Leta 1936. ga je postavil oče v zahvalo za sinovo življenje. Znamenje je bilo del vrtne ograje in hiše družine Zajec, ki ne stoji več. 
Ljubljanska cesta
Gostilna Keber je bila odprta leta 1785. Kljub temu, da je hiša od tistih let, močno predelana pa še vedno ponosno nosi letnico ustanovitve na svojem pročelju. Je najstarejša, še delujoča gostilna v Domžalah. Stoji v bližini Češminovega parka.
Osrednja Slovenija
Povževo znamenje, ob nekdanji Povževi slamnikarski tovarni. 
Osrednja Slovenija
Bratje Oberwalder s Tirolske, so na mestu nekdanje Povževe domačije, leta 1882. ustanovili slamnikarsko tovarno
Osrednja Slovenija
Nekoč tovarna slamnikov in klobukov, nato Univerzale, danes pa ...
Osrednja Slovenija
Tirolska družina Oberwalder je leta 1908. zgradila novo, sodobno tovarno z vodno turbino, parnim strojem in električnimi motorji. Na leto so izdelali 400.000 slamnikov in jih prodajali v Avstrijo, Romunijo, na Češko in Madžarsko. Leta 1936. se je podjetje preimenovalo v Univerzale in še naprej so izdelovali slamnike. Leta 1956. je postalo last države in začeli so izdelovati tudi konfekcijo. Leta 1964. so izdelali rekordnih 300.377 slamnikov. Prodajali so jih predvsem v Vojvodino in Dalmacijo. Leta 2003. je tovarna prenehala z delovanjem in tako se je zaključila uspešna doba slamnikarstva na Domžalskem.
Osrednja Slovenija
Zaprta, zidana kapelica z zunanjo poslikavo iz konca 19. stoletja
Osrednja Slovenija
Sv. Florjan, zavetnik gasilcev. Poslikava na pročelju hiše na Slamnikarski ulici
Osrednja Slovenija
Dvonadstropna upravno - stanovanjska zgradba, zgrajena leta 1913. Oberwalder, lastnik tovarne slamnikov je zgradil stanovanja za svoje delavce, ki so prihajali iz Tirolske.
Osrednja Slovenija
Flerinova hiša je zgrajena leta 1895. Zgradil jo je Jože Flerin, trgovec in gostilničar, po vzoru Harakove hiše, ki stoji nasproti in sta videti kot dvojčici 😎
Osrednja Slovenija
Čas za kavo in "kafič" kot dnevna soba iz konca šestdesetih 😊
Osrednja Slovenija
Nekdanja slamnikarska delavnica ob Kolodvorski ulici je danes spremenjena v notarske pisarne
Osrednja Slovenija
Zgradbo v historičnem slogu, na Kolodvorski ulici, je dal zgraditi Jakob Oberwalder. V njej je uredil kolodvorsko restavracijo. Danes v njej domuje Študentski servis, ki je zgradbo tudi prenovil.

Povezano:

Cerkev Marijinega Vnebovzetja

Vir: Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas, 2013
Register NKD