Prikaz objav z oznako Divača. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Divača. Pokaži vse objave

nedelja, 28. april 2019

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Tih deževen dan nas je iz Divače popeljal v največjo slovensko vas Lokev na Krasu. Središče starega vaškega jedra je baročna župnijska cerkev sv. Mihaela. Njena notranjost je prava mala galerija slikarja Toneta Kralja. Freske je ustvaril konec leta 1942. in na začetku leta 1943. Obok prezbiterija krasi Zadnja večerja, v trenutku, ko apostoli izvedo, da je med njimi izdajalec. V ladji so štiri velike freske Kristusa Samaritana, Kralja, pastirja in sejalca. Fašistom na očeh je Tone Kralj naslikal domoljubne freske s katerimi je pozival k uporu proti fašizmu. Poleg Kristusa in slovenskega naroda je naslikal tudi kraške vasi, ki gorijo, bodečo žico okoli taborišč pa tudi hudobce v nacionalnih barvah okupatorja.

Ob župnijski cerkvi sv. Mihaela stoji gotska kapela Marije Pomočnice, za njo pa nekdanji obrambni stolp, ki so ga skupaj z obzidjem zgradili Benečani okoli leta 1487. V dolgih stoletjih je imel Beneški stolp precej različnih namembnosti. Leta 1830. so dogradili kamnito stopnišče, naredili nadstropje in vstavili okna ter v njem ustanovili vaško šolo. Ko so zgradili novo, je stolp dobilo Bralno in pevsko društvo Tabor. 1930. so fašisti v njem uredili občino, po vojni pa je bila tu Zavezniška vojna uprava cone A. 14. avgusta 1994. so v stolpu odprli Vojaški muzej, v katerem še danes domuje zasebna zbirka.

Staro vaško jedro ima kar nekaj ohranjenih kraških domačij s poslopji in notranjim borjačem, ki so obdani s kamnitim zidom. Ob glavni ulici pa lahko občudujemo obnovljeno templjarsko palačo s častitljivo letnico 1698. na prekladi, staro muzejsko Fabianijevo trgovino in kmečki dvorec v katerem se že leta 1679. omenja gostilna. Družina Muha kraško gostilno tudi danes uspešno upravlja.

Zelo slikovito historično vaško jedro, vredno obiska in ogleda.

Slovenija
Slikar Tone Kralj, Zadnja večerja, obok prezbiterija v cerkvi sv. Mihaela v Lokvi na Krasu. Prizor, ko apostoli izvedo, da je med njimi izdajalec. Skrajno levo je ta tudi upodobljen. Juda Iškarijot z mošnjičkom denarja, ki ga je prejel za izdajstvo, se skuša izmuzniti. 
Slovenija
Prezbiterij cerkve sv. Mihaela z baročnim glavnim oltarjem in kipom sv. Mihaela nadangela ter fresko Toneta Kralja na oboku, Zadnja večerja.
Slovenija
Tone Kralj, Kristus Kralj, ki se je po oblaku spustil na Zemljo. Angelčka mu držita krono. Na desni je slovenski narod, ki ga Kristus z iztegnjeno roko sprejema v svoje varstvo. Na levi klečeplazijo hudobneži z mošnjo denarja, mečem in puško želijo podkupiti Kristusa. Ta jih ne mara in jih zavrača z dvignjeno roko. 
Slovenija
Križev pot na korni ograji
Slovenija
Tone Kralj, Kristus dobri pastir. Rešuje jagnje, ki se je oddaljilo od črede in se zapletlo v žico. Prispodoba za slovenski narod, ki ga skuša rešiti pred vojno grozoto. Tudi baročno prižnico je poslikal Tone Kralj. Naslikal je simbole štirih evangelistov. V srednjem polju so simboli Kristusa, golob z oljčno vejico, križ in riba.
Slovenija
Tone Kralj, Kristus svetopisemski sejalec. V ozadju je slikar naslikal vas Lokev s cerkvijo. Krisus seje dobro seme, za njim pa hudoba seje slabo seme. Hudobnež ponazarja fašizem in nacizem.
Slovenija
Tone Kralj, Kristus Usmiljeni Samaritan, ki pomaga ranjencu. Oblečena sta v slovenske nacionalne barve, ki ponazarjajo trpeči slovenski narod. Na levi prežita hudobca, fašizem in nacizem
Slovenija
V drugi polovici 18. stoletja so ladijski obok okrasili z rokokojsko štukaturo.
Slovenija
Današnja baročna cerkev sv. Mihaela je iz 17. stoletja
Slovenija
Kamnit baročni portal (porton), skupaj s kamnitim obzidjem obdaja župnijsko cerkev sv. Mihaela v Lokvi.
Slovenija
Kapela Marije Pomočnice z gotskim portalom in s streho prekrito s skrilavci. Nad vhodom je plošča z letnico 1426, ko so zgradili kapelo. 
Slovenija
Gotsko okno s krogovičjem in s skrilavci krita kapela Marije Pomočnice
Slovenija
Doprsni kip, na visokem podstavku, Virgila Ščeka (Trst, 1889 - Ljubljana, 1948). Bil je duhovnik, narodni buditelj, politik, publicist in je nekaj časa deloval tudi v Lokvi.. 
Slovenija
Detajl na podstavku spomenika
Slovenija
Spominski park. Osrednji spomenik, obelisk na kamnitem podstavku v obliki rdeče zvezde je posvečen padlim v NOB. Postavili so ga leta 1955. Leta 2000. so postavili ploščo z imeni padlih. Na desni strani je spomenik slovenske osamosvojitve. Za parkom sta osnovna šola in vrtec
Slovenija
Veličastna zgradba v starem vaškem jedru je nekdanji obrambni stolp zgrajen leta 1487.  Danes je v njem Vojaški muzej Tabor. Današnjo podobo je Beneški obrambni stolp dobil okoli leta 1830, ko so mu dogradili kamnito stopnišče in vgradili okna. Vanj se je naselila vaška šola, ki je delovala do leta 1886, ko so nedaleč stran zgradili novo. 
Slovenija
Pred vhodom v Vojaški muzej je na steni skulptura posvečena pisatelju Tonetu Svetini in njegovi knjigi Ukana.
Slovenija
Kamnito stopnišče je nekdanji obrambni stolp dobil leta 1830.
Slovenija
Konec 19. stoletja se je v Beneški stolp vselilo Bralno in pevsko društvo Tabor Lokev. Tu so delovali vse do fašistične okupacije, ko ti prepovejo delovanje društva in rabo slovenskega jezika. 1930. so Italijani v njem odprli sedež občine. Po vojni je tu potekala meja med cono A in cono B. Lokev je spadal pod cono A, bližnja Divača pa pod cono B. V stolpu je takrat domovala Zavezniška vojna uprava cone A. 
Slovenija
Vaški kamniti vodnjak, ob njem pa ohranjeni del kamnitega odtoka
Slovenija
Pisana, nadstropna zgradba je bila zgrajena leta 1930. Nahaja se v starem vaškem jedru. V njej je vrtec.
Slovenija
Templjarska hiša stoji tik ob župnijski cerkvi sv. Mihaela. Preklada nad glavnim vhodom nosi letnico 1698.
Slovenija
Kraška domačija obdana s kamnitim zidom, ki ščiti pred radovedneži, predvsem pa pred kraško burjo
Slovenija
Kamniti portal vodi na obzidano dvorišče oziroma borjač. Visoko obzidje je odlična obramba pred burjo.
Slovenija
Secesijska vila v Lokvi
Slovenija
Razgiban tloris nadstropne hiše s kamnitimi okenskimi okvirji, prekladami in policami. Barva fasade je verjetno novejšega datuma. V hiši je tudi gostilna in picerija. 
Slovenija
Lokev na Krasu je največja slovenska vas. Spada pod občino Sežana
Slovenija
Zadružni dom
Slovenija
Najstarejša kraška gostilna in domačija Muha v Lokvi na Krasu. Gostilna Muha je prvič omenjena že leta 1679. kot furmanska gostilna in kmečki dvorec.
Slovenija
Tudi gmajna je zaščitena s kamnitim zidom
Slovenija
Gasa oziroma stranska ulica
Slovenija
Secesijsko pročelje nadstropne stanovanjske hiše





Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine


Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela


Vir: voden ogled fresk Toneta Kralja
Davor Kernel, Kras - Brkini Poslikave Toneta Kralja, Sežana, KD Vilenica, 2003
vojaskimuzejtabor.eu

torek, 23. april 2019

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Staro jedro Divače se je razvilo okoli baročne cerkve sv. Antona Puščavnika. Današnja cerkev je iz leta 1603. Krasi jo čudovit baročni pilastrski vhod, ki vodi na cerkveno dvorišče. Obdana je s kamnitim zidom. Cerkev in naselje stojita ob stari cesti po kateri so nekoč furmani prevažali različno blago.

Največja znamenitost Divače je obnovljena Škrateljnova domačija. Zasnova je iz 17. stoletja. Obsega stanovanjsko hišo, dve gospodarski poslopji, dvorišče ali borjač s kamnitim vodnjakom, vse skupaj pa obkroža suhozid. V hiši je bila v času furmanov gostilna, kjer so seti  lahko okrepčali in spočili ter poskrbeli tudi za svoje konje.  Ko so sredi 19. stoletja začeli graditi južno železnico, Dunaj - Trst, se je počasi začel zaton furmanstva, s tem pa se tudi naši gostilni ni godilo prav dobro.

7. julija 1907. se je tu rodila Ida Kravanja. Oče je bil železničar mama pa gospodinja. V Divačo sta prišla iz Gorenjske. Na začetku prve svetovne vojne se je družina Kravanja preselila v Ljubljano, kjer je Ida končala šolo in se zaposlila. Sodelovanje na lepotnem tekmovanju ji je odprlo pot h filmu. V zelo kratkem času je dosegla slavo filmske zvezde svetovnega slovesa in rodila se je Ita Rina.

Kljub temu, da se Ita Rina v Divačo nikoli ni vračala in je tu živela le nekaj prvih let svojega življenja pa so ji v Škrateljnovi hiši, ki so jo leta 1997. lepo obnovili, namenili stalno razstavo njenih fotografij. Ob tem se je porodila ideja, da obnovijo celotno domačijo in odprejo Muzej slovenskih igralk in igralcev. Z obnovo so začeli leta 2002. Arhitekt Vojteh Ravnikar je s svojimi študenti pripravil načrt, občina je poskrbela za finance in pridobila tudi sredstva, ki jih je v te namene dodeljevala država Norveška. Sestavljanka se je lepo sestavila in julija 2010. je bila Škrateljnova domačija obnovljena, 8. julija 2011. pa je bil odprt Muzej. Poleg stalnih razstav in ljudske arhitekture, si na domačiji lahko ogledamo tudi projekcije filmov, ki jih vrtijo v dvorani nekdanjega gospodarskega poslopja ob lepem in toplem vremenu pa za filmske užitke poskrbi letni kino.

Skratka, stara furmanska cesta je znova zaživela 😎

Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Današnja podoba Škrateljnove kraške hiše je iz 19. stoletja, njena zasnova pa sega v 17. stoletje. Hiša ima kamnito kritino, krasi jo leseni gank in spahnjenca z dimnikom. Nekoč je bila v njej furmanska gostilna, vse do izgradnje južne železnice, v drugi polovici 19. stoletja. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Doprsni kip slovenske filmske igralke Ita Rine, ki se je rodila v Divači 7. julija 1907. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Trebušasti kamniti vodnjak in nekdanje gospodarsko poslopje Škrateljnove domačije v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Škrateljnova domačija je sestavljena iz čudovite kraške hiše, nekdanjega hleva kjer je danes stalna razstava slovenskih filmskih igralk in igralcev ter še enega gospodarskega poslopja kjer imajo različne predstavitve in projekcije. Vsa poslopja obkrožajo notranje dvorišče, borjač s trebušastim, kamnitim vodnjakom. Vse skupaj pa je obdano s suhozidom. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Škrateljnova hiša je etnološki spomenik ljudskega kraškega stavbarstva. 
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V nadstropju Škrateljnove hiše, ki je danes Muzej slovenskih igralk in igralcev, je stalna razstava posvečena slovenski filmski zvezdi Ita Rini (Ida Kravanja), ki je bila v tej hiši tudi rojena.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Prikaz filmske ekipe, ki je potrebna za snemanje filma
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Staro jedro Divače je nastalo ob cerkvi sv. Antona Puščavnika.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Divača, baročna cerkev sv. Antona Puščavnika
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Baročna cerkev sv. Antona Puščavnika v Divači je bila zgrajena leta 1603.
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Razkošen baročni, pilastrski vhod na dvorišče cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Detajl vhoda
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Kamniti portal cerkve sv. Antona Puščavnika z letnico 1856 in božjim očesom v trikotniku
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Kamnito znamenje sv. Frančiška na obzidju cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Zasnova starega jedra Divače je v glavnem iz 16. in 17. stoletja. Divača je danes samostojna občina. Prej je spadala pod občino Sežana. Majhna občina, od skrajne severne do skrajne južne točke, meri približno dvajset kilometrov. Ne manjka veliko pa bi lahko priredili mali maraton 😎
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Veličastna zgradba, delno kamnita, ob Kraški cesti v Divači, je stara osnovna šola
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V spomin na padle v drugi svetovni vojni, 1941 - 1945. Na spominski plošči je relief in verz slovenskega pesnika Cirila Zlobca: 
"Rod, ki v upor je dvignil Kras
vgradil prihodnost je v naš čas"
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
V levem traktu zgradbe je knjižnica v Divači
Slovenija, J. Primorska, Obalno kraška regija
Hotel Malovec v Divači


Enodnevni izlet na Kras:

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela




Vir: voden ogled Muzeja slovenskih igralk in igralcev
turizem-divaca.si
muzejdivaca.si
Odkrijte bisere Krasa in Brkinov, Občina Divača, 2005