Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri pri Preddvoru

Breg ob reki Kokri, je gručasta vas, ki leži dober kilometer stran od Preddvora na Gorenjskem. Na začetku vasice stoji pravi srednjeveški biser, cerkev sv. Lenarta. Če sem bolj natančna, srednjeveški je prezbiterij in poslikan lesen strop cerkve iz 14. stoletja, ostalo je novejše. Najmlajši je baročni zvonik iz 18. stoletja. Še mlajši so pa vitraji v prezbiteriju, ker so stare, preprosto rečeno, ukradli, so pred nekaj leti namestili kopije.
Da je zasnova cerkve iz 14. stoletja, vidimo po mogočnem gotskem slavoloku, po prezbiteriju s šestdelnim križno rebrastim obokom, po freskah iz začetka 15. stoletja, ki jih lahko občudujemo še danes. Govorijo nam zgodbo Jezusovega življenja.
Enkratna znamenitost je tudi lesen poslikan strop, v ladji cerkve in je iz leta 1480. Odkrili so ga ob restavriranju cerkve, leta 1971. Ko so odstranili baročni, leseni kasetni strop iz 17. stoletja, se je prikazal čudovit strop sestavljen iz tridesetih lesenih polj, ki so poslikana z motivi iz življenja Jezusa in Marije.

Zgornji del slavoloka. na strani prezbiterija. Freske prikazujejo Evo in Adama ob drevesu spoznanja. Pod njima so  preroki

Prezbiterij krasi poslikan, šestdelni križno rebrast obok. Rebra slonijo na konzolah iz lehnjaka. Tudi zaradi tega uvrščajo prezbiterij v 14. stoletje

Velika znamenitost cerkve sv. Lenarta je lesen strop, poslikan s freskami, ki prikazujejo življenje Marije in Jezusa. Strop je iz leta 1480. Sestavljen je iz 30 poslikanih polj. Poslikal ga je mojster iz Seničnega pri Tržiču

Sv. Jurij v boju z zmajem. Freska na slavoločni steni

Poslikava na loku slavoločne stene

Prezbiterij so poslikali mojstri furlanske slikarske šole.

Vsaka ped prezbiterija je poslikana. Tako so tudi rebra gotskega oboka poslikana z motivom preslice, v več barvah: oker rumena, siva, vijolična

Konzola v prezbiteriju

Poslikano steklo na južni steni prezbiterija, prikazuje Kristusa na križu iz rogovilaste veje, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Spodaj sta sv. Marjeta in sv. Barbara. Na steni je naslikan Apostol s knjigo.

Sv. Lenart osvobaja jetnike. Freska na desni strani slavoločne stene

Freske na stropu: Obiskovanje sv. Elizabete in Jezusovo rojstvo

Vhod oziroma izhod iz cerkve sv. Lenarta

Del baročnega, kasetnega stropa z rozeto na sredini, iz 17. stoletja, ki je skrival s freskami poslikan starejši strop

Prezbiterij od ladje loči masiven in do pikice poslikan gotski slavolok

Srednjeveška cerkev sv. Lenarta z zvonikom iz 18. stoletja. V pritličju zvonika je vhodna lopa, ki vodi v cerkev


Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled z umetnostno zgodovinarko
Ksenija Rozman, Breg pri Preddvoru, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 81,  Ljubljana 1977

Podbrezje na Gorenjskem in Ivana Kobilca

Obiskali smo Podbrezje. Razpotegnjeno, slikovito vasico na Gorenjskem. Raziskovali smo, kaj je našo znamenito slikarko Ivano Kobilca, tako navduševalo v rojstni vasi njene mame, da se je vedno znova vračala in tu preživljala svoje počitnice. Nismo bili razočarani.

Taborska cerkev Marije Sedem Žalosti. Cerkev so postavili okoli leta 1502. Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1682, ko so manjšo cerkev sv. Benedikta, obnovili in razširili

Župnišče s kamnitim portalom in kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa

Križev pot s kapelicami, po katerem se vzpnemo do Taborske cerkve

S taborskega obzidja je lep pogled na podbreško farno cerkev sv. Jakoba, na župnišče in sadovnjak

Del ohranjenega obzidja, ki je varovalo cerkev pred turškimi vpadi. Še danes je v dobrem stanju 😎 Na mestu kjer danes stoji kapelica, je stal obrambni stolp. Taborsko obzidje je bilo v dveh višinah, z obrambnim hodnikom in pokrito s streho. V hodniku so bile tudi kašče za živila. Obzidje je bilo zgrajeno v drugi polovici 15. stoletja.

Glavni, baročni oltar je posvečen Mariji Sedem Žalosti. V drugi polovici 18. stoletja ga je ustvaril kipar Valentin Vrbnik (1714-1799) iz Kranja. Osrednji kip Pieta je obdan s kipi: sv. Peter in sv. Janez Evangelist ter sv. Marija Magdalena in sv. Marija Kleofa. V zgornjem delu oltarja je osrednji kip sv. Benedikt, kateremu je bila cerkev prvotno posvečena. Ob njem sta sv. Štefan in sv. Lovrenc.

Tudi oba stranska, baročna oltarja, je ustvaril Valentin Vrbnik, v drugi polovici 18. stoletja. Stranski oltar sv. Ane, ob njej sta sv. Barbara in sv. Lucija

Stene gotskega prezbiterija so poslikane s freskami, ki prikazujejo sedem Marijinih žalosti. Na večjih freskah so svetopisemske podobe in prav vsako spremlja manjša freska s podobo iz običajnega življenja in podobo slovenske matere, ki je trpela enako kot Marija. Freske je naslikal slikar Izidor Mole, leta 1958. 

Baročna prižnica z evangelisti

Umetelno kovana oltarna miza

Dvojna freska "Položitev Jezusa v grob"

Jezusov grob pod oltarno mizo

Poslikava prezbiterija. Prizor turškega napada na Taborsko cerkev in upodobljena legenda o Urški, ki je s svojo mamo živela pod Taborom. Urška je hudo zbolela in v zameno za svoje zdravje je v svojih molitvah, Materi Božji obljubila svoje lepe dolge lase. Urška je res ozdravela, na svojo obljubo pa je pozabila. Ko so Turki zopet napadli, je Urška s svojo boršo tekla proti dvižnemu mostu, jo za njene dolge lase zgrabi Turek. Istočasno so jo tudi potegnili za obzidje, eden od vaščanov, ki so branili Tabor pa ji je z mečem presekal lase in tako je Urška, z zakasnitvijo, vendarle izpolnila svojo zaobljubo. Ta prizor na dvižnem mostu je upodobil tudi slikar.

Pieta, Marija z mrtvim sinom v naročju

Beg v Egipt

12-letni Jezus v templju

Križanje Jezusa

Stranski oltar posvečen sv. Miklavžu, ob njem sta sv. Jurij in sv. Florjan

Brezmadežna, eno redkih slikarskih del z versko vsebino, ki ga je ustvarila znamenita slovenska slikarka Ivana Kobilca (1861-1926)

Orgle

Slika na stropu ladje

Smrt sv. Frančiška Ksaverja, slika je delo slovenskega slikarja Leopolda Layerja

Gorenjski nageljni, lepota po gorenjsko 😊

Matjažev vrt se nahaja ob vznožju Taborske cerkve. Tu naj bi nastala znamenita slika Poletje, slikarke Ivane Kobilca, z njeno sestro, Fani Kobilca, v glavni vlogi 😊 Sprva je imela slika naslov "Na vrtu". Nastajala je v dveh poletjih, leta 1889 in 1890. Original lahko občudujemo v ljubljanski Narodni galeriji.

Zvonik Taborske cerkve

Tam kjer so nekoč Turki poskušali zasesti Taborsko cerkev, se danes mirno pasejo teliček in trije kozlički 😍

Mogočna podbreška domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem. Pred domačijo visi ogromno jabolko, tako da vemo s čim se tu ukvarjajo 😊

Prvi spomenik znamenite slovenske slikarke Ivane Kobilca, so odkrili v Podbrezjah, leta 2016. Dolgo smo rabili 😎 Menda je bila povojna oblast mnenja, da umetniki, ki živijo in ustvarjajo v tujini, niso slovenski umetniki. Videti je, da so tudi vse ostale oblasti, do leta 2016, bile enakega mnenja 😏

Spominski park je nastal leta 2007, ko so postavili spomenik pisatelju in pesniku Karlu Mauserju (1918 Bled - 1977 Clevelend), ki je v otroštvu, z družino, nekaj let živel v Podbrezjah. Kip je izdelal kipar France Gorše. Spomenik pisateljici Mimi Malenšek so postavili leta 2013. Avtorici sta kiparki Alojzija Tomič in Eva Lenassi. In tretji, že omenjeni kip Ivane Kobilca. Spominski park stoji ob župnijski cerkvi sv. Jakoba.

Baročna cerkev sv. Jakoba v Podbrezjah. 

Nadstropno župnišče, z dvokapno streho in mansardo je v osnovi iz 17. stoletja. V prvi polovici 19. stoletja so ga prezidali. Krasijo ga kamnit portal in okvirji iz tufa, bifora in klasicistična fasada.

V manjšem parku, ob župnišču, so leta 2003. postavili spomenik duhovniku, sadjarju in misijonarju Francu Pircu, delo kiparja Staneta Kolmana. Franc Pirc je v Podbrezjah deloval od leta 1830. in to samo pet let. V tem času je dodobra zaznamoval kraj. Bil je začetnik sadjarstva v teh krajih, napisal je tudi dve knjigi na to temo. Po njegovi zaslugi so prenovili župnišče. Leta 1835. se je na povabilo Friderika Barage odpravil v Ameriko in tam deloval kot misijonar

Pfaffingerjeva vila v Podbrezjah. Leta 1880. jo je zgradil avstrijski konzul v Damasku, Georg Pfaffinger. Na počitnice, v Podbrezje, ga je skupaj z družino povabil Julius Kugy. Družina se je zaljubila v kraj in tako so kupili zemljišče na manjšem griču in postavili hišo, ki se je malce razlikovala od današnje. Ena od njihovih hčera je bila Rosa Pfaffinger, ki se je tu spoznala z Ivano Kobilca, ki je tudi večkrat počitnikovala v maminem rojstnem kraju. Obe sta postali slikarki in se še dolgo let družili, tudi v Parizu in Munchnu. 

Pfaffingerjevi so zaradi tragičnega dogodka, ko jim je umrla najmlajša hči, hišo prodali. Med zanimivimi lastniki vile je družina Gorup. Leta 1918. sta vilo kupila starša slikarja Josipa Gorupa in Ksenije, ki se je poročila s podjetnikom Radom Hribarjem, s katerim sta živela na gorenjskem gradu Strmol. Gorupovi so vilo prodali Joži Pretnarju, ki je bil častnik v mornarici. Zanimivo je, da je to tisti fantiček v rdeči srajčki, ki ga je naslikala Ivana Kobilca, na svoji sliki "Poletje"

Kulturni dom v Podbrezjah


Povezan izlet:

Grad Strmol na Gorenjskem

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Vir: voden ogled

podbrezje.si

Zloženka Kulturnega društva KUD Tabor, Podbrezje